Poglavje 9

Mladi, kako bi VI bili srečni

MLADOST je morebiti najlepši čas življenja. Vse je še pred tabo. Zato jo preživi čimbolj polno. Poženi se za srečo.

² To pa ni lahko. Dr. Robert S. Brown je preučeval mlade ljudi, ki so bili še pred nekaj leti trdno odločeni, da bodo živeli dostojno svojih idealnih predstav o družbi in državi. Ugotovil je, da jih je sedaj tretjina razočarana, duševno strta in v dvomih.

³ Kolikokrat si že slišal, da ti šole odprejo vsaka vrata, danes pa veliko mladih izobražencev vseeno z muko išče službo. Drugim, ki sicer dobro služijo, je zmeraj bolj jasno, da kljub dobro plačani službi še niso izpolnili svojega življenjskega poslanstva. Tudi večina mladostnih ljubezni se nesrečno konča, ponekod se celo 80 odstotkov najstniških zakonov že v petih letih razdre.

⁴ Kaj bi naredil, da bi bilo s teboj drugače – da bi se ta čas lahko zares zabaval in si hkrati zagotovil srečo še v prihodnosti? Ali, če imaš sam otroke, kako bi jim pomagal do tega?

MISLI NA STVARNIKA

⁵ Ponavadi mlade potegnejo za sabo njihovi vrstniki, ki o življenju vedo bolj malo. Biblija pravi:

»Razumni opazi zlo in se skrije, neizkušeni pa gredo naprej in trpe škodo.« – Pregovori 22:3 (EI); 13:20

 Če mlad človek presoja vse stvarno, bo priznal, da si najbrž nihče od njegovih sošolcev ali prijateljev kaj prida ne beli glave s tem, ali bo on srečen za vse večne čase. Naj se le vpraša: »Kaj je njim mar, če si bom s tem, kar zdaj počnem, zapravil srečo v letih, ki še pridejo?«

⁶ Komu pa je mar in kdo ti lahko najbolje svetuje? Tvoj stvarnik. Ta bi rad, da se mladi veselijo življenja. Nikomur ne brani stvari, na katere se lepijo mlada srca in oči. Mladih seveda ne ščiti pred nemilimi posledicami zaletavosti, zato pa dela tisto, kar bi pričakoval od nekoga, ki mu je do tebe: svari te pred stvarmi, ki ti prinesejo žalost in nesrečo, in ti svetuje, kako se ogneš takšnim zankam. (Pregovori 27:5; Psalm 119:9) O tem pravi Sveto pismo takole:

»Veseli se, mladenič, v svoji mladosti, in tvoje srce naj bo vedro v tvojih mladih dneh! Hodi po potih svojega srca in po želji svojih oči! Vedi pa, da te za vse to Bog privede pred sodbo! Odpravi nevoljo iz svojega srca, odstrani bolečino iz svojega telesa!« – Propovednik 11:9, 10, EI

⁷ Na stvarnika naj bi mislil še zaradi česa drugega, ne samo zato, ker mu je toliko zate. Najbrž vidiš sam, koliko mladih v življenju nekam brezciljno blodi. Nobenega pravega cilja nimajo niti klenih meril, po katerih bi merili svoje življenje. Dostikrat posežejo po mamilih, cigaretah in drugih nevarnih užitkih, da bi zapolnili življenjsko praznino ali se s čim za hip vzdražili v sicer puščobnem življenju. Nemara si sam počel kaj takega, pa če si se zavedal, kaj tvegaš, ali ne. Ali si zadovoljen s svojim dosedanjim življenjem in hkrati s tistim, kar lahko pričakuješ v prihodnosti? Kaj ni že čas, da za hip predahneš in se zamisliš nad svojim življenjem?

⁸  Kot smo razmišljali že prej, si mora človek, ki hoče dati svojemu življenju smisel in ga uskladiti s stvarnostjo, priznati, da obstaja stvarnik vesolja. On, ki nas je ustvaril, postavlja merila. (Psalm 100:3) Ta so uglašena na življenje, za kakršno nas je ustvaril. Uporabna so in utirajo pot k sreči. Da je to res, smo videli v prejšnjih poglavjih, ko smo govorili o spolnosti pred zakonom, o popivanju in igranju na srečo. * Ali ne bi bilo potem pametno, če bi rad lepo živel, da misliš na stvarnika, kadar razmišljaš, kam drvi to tvoje življenje, kako ga boš živel in kaj ti bo za merilo?

ŽIVLJENJE S CILJEM IN SPOŠTOVANJEM SAMEGA SEBE

⁹ V Propovedniku 11:9, 10 smo prebrali nekaj misli, s katerimi Biblija nagovarja mlade. Ta biblijska knjiga se konča takole:

»Poslušajmo konec vse propovedi: Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova.« – Propovednik 12:13

¹⁰ Stotisoči mladih po vsem svetu so že resno razmislili o svojem življenju. Mislili so na stvarnika in pogledali v njegovo Besedo. Sprevideli so, da je eden osnovnih pogojev za srečo živeti v slogi s svojim stvarnikom. To naj bi bila tudi tvoja življenjska dolžnost in cilj. Živeti, kakor nam začrtuje Sveto pismo, ni nič smešnega, prenapetega ali neprijetnega. To predvsem pomeni živeti smiselno in s pravo mero. Daje ti moč, da se preudarno in uspešno spoprimeš  z vprašanjem denarja, službe, morale, družine, zabave in še česa drugega, kar se ti nastavlja zdaj ali se ti bo še nastavilo na pot. Izkušnje Jehovinih prič po trjujejo, da je modrost, kakršno zrcali Sveto pismo,

»drevo življenja ... onim, ki se je oprimejo, kdor jo obdrži, je srečen.« – Pregovori 3:18, EI

Biblija svetuje še tole: »Moj sin, ne pozabi mojega nauka in mojih zapovedi naj se drži tvoje srce! Zakaj dodele ti dolge dni in mnogoletno življenje in srečo.« – Pregovori 3:1, 2, EI

¹¹ Če poslušaš biblijski nasvet, boš mogoče nekoliko drugačen od slike povprečnega fanta ali dekleta. Morda jih boš zaradi tega od koga še slišal. (1. Peter 2:20; 4:4) Ali te bo to že kar vrglo s poti, ki bi polepšala tvoje življenje?

¹² Mnogi mladi se radi pobahajo, da delajo s svojo glavo, v resnici pa se bojijo biti drugačni. V Bibliji nastopa cela vrsta mladih, ki niso vlekli z množico. Bili so fantje, kot so vsi, z enakimi hotenji, načrti in hrepenenji, kot jih imaš ti, le da so svoje misli in dejanja uravnavali po Božjih modrih nasvetih.

¹³ Preberi si za primer iz Daniela 1:6–20; 3:1–30. Danielovi trije mladi hebrejski tovariši so bili, ko je bilo treba, drugačni od večine. Ko so jim ukazali, naj se poklonijo kipu, kar je Božja beseda prepovedovala, so rekli ne. Ali bi bil ti zmožen česa takega? Zaradi njihove neuklonljivosti so jih že hoteli pobiti. Kljub temu so ostajali pri svojem, in kakor boš zvedel iz pripovedi, jim je Bog dal prav in jih obvaroval. Nazadnje jih je babilonski kralj še počastil in tako potrdil tole Salomonovo pisanje: »Vem tudi, da bo dobro tem, ki se Boga boje.« – Propovednik 8:12 (EI); 2. Mojzesova 20:4, 5

¹⁴ Ti mladeniči so vse navdali s spoštovanjem in si hkrati ohranili samospoštovanje. Enako se godi  mnogim mladim Jehovinim pričevalcem v našem veku. Sošolci jim izrekajo občudovanje zaradi njihovega prepričanja in zato, ker ti kristjani vedo, kam hočejo. Kaj misliš, ali ni življenje bolj smiselno, če te spoštujejo in se smeš spoštovati sam?

SREČA V DRUŽINI

¹⁵ Zaradi biblijskih nasvetov je življenje za mladega človeka vrednejše tudi zato, ker poglablja družinske vezi.

¹⁶ Zagotovo poznaš kakšne družine, kjer starše in otroke, pa naj so še majhni ali že najstniki, razdvaja prepad. Do njega ponavadi pride zato, ker starši skušajo voditi svojega otroka, ta pa noče, da mu kdo ukazuje, kaj sme in kaj ne.

¹⁷ Biblija nam pomaga ugnati to sitnost, ko mlade in njihove starše recimo takole razsodno pouči:

»Otroci bodite svojim staršem poslušni v Gospodu, zakaj to je prav. ‚Spoštuj očeta in mater,‘ to je prva zapoved z obljubo: ‚da ti bo dobro in boš dolgo živel na zemlji.‘ In očetje, ne dražite k jezi svojih otrok, ampak jih vzrejajte s strahovanjem in svarjenjem Gospodovim.« – Efežanom 6:1–4, EI

¹⁸ Nihče seveda nima popolnih staršev. Vseeno pa je »prav«, da mladi spoštujejo svoje starše. Zakaj, vprašaš? Že zato, ker toliko naredijo za nas – hranijo nas in negujejo, če zbolimo, in delajo, da bi mi imeli dom in vsega, kar rabimo. Nihče nam ne bi vsega tega naredil s toliko ljubezni in srca kot prav oni, tudi če bi mu za to plačali. Zato je naša moralna  obveza, da jih spoštujemo, kakor bi radi videli, da nas nekoč spoštujejo naši otroci.

¹⁹ Mladi, ki se na vso moč ženejo, da bi se ravnali po tem biblijskem nasvetu, se bodo doma počutili varnejše. Še sami bodo zaslužni za to, da bo družina držala bolj skupaj, s tem pa bodo mirnejši in srečnejši. Ognili se bodo nevšečnostim, ki jih starši lahko predvidijo, ker so v življenju pač več skusili. (Pregovori 30:17) Ne pozabimo tudi zadoščenja, ki mlademu človeku raste iz zavesti, da dela skladno s stvarnikovo voljo.

²⁰ Če mlad človek posluša biblijski nasvet, mu bo to koristilo še drugače. Ker ve, koliko je vredno spoštovanje višjega od sebe skupaj s složnostjo pri delu, se bo lažje znašel v šoli, pa pozneje v službi in v občevanju z uradnimi osebami. (Matevž 5:41) Če si bodo vzeli biblijske nasvete k srcu, bodo imeli tudi več sreče, ko bodo sami poročeni in imeli svoje otroke.

VAŽNA VLOGA PRIPADA STARŠEM

²¹ Ko se že posvečamo mladim in njihovi sreči, ne moremo mimo tega, kako važno vlogo pri tem  odigrajo starši. Večinoma se ti zavedajo svojih dolžnosti, da pač morajo svoje otroke pošteno nasititi, obleči in jim dati udoben dom. Da pa bi iz mladih nekoč bili še dobri ljudje, jih morajo starši učiti, kdaj pa kdaj kaznovati in jih navajati k nravnosti. Pri tem se je še najbolje opreti na Biblijo. (Matevž 11:19) V 5. Mojzesovi 6:6, 7 razlaga, naj bi bil takšen pouk nekaj nepretrganega, ne pa le tu in tam kakšna besedica. Takšno učenje se lahko in naj bi se začelo že v rosnih letih. – 2. Timoteju 3:15; Marko 10:13–16

²² Le malo staršev, ki imajo še majhne otroke, bi presenetil tale pregovor: »Neumnost je pripeta k dečkovemu (ali dekličinemu) srcu, a šiba strahovanja  jo odpravi daleč od njega.« (Pregovori 22:15) Kaj pa to pomeni? So starši, ki so s svojimi otroki tako trdi, da jih pretepajo na žive in mrtve. So pa še drugi, ki pravijo, da bi morali otrokom dovoliti, naj se razvijajo po svoje. Ne prva ne druga skrajnost ni pravilna.

²³ Prej smo brali, naj bi starši ‚vzrejali svoje otroke s strahovanjem in svarjenjem Gospodovim‘. (Efežanom 6:4, EI) Okrutnost pa nima s krščanskim strahovanjem nič skupnega. (Pregovori 16:32; 25:28) Otroka lahko ljubiš in ustrahuješ z odločno besedo, še posebej če mu jasno poveš, zakaj to zahtevaš, in če potem seveda do konca ostaneš pri svoji besedi. Kadar pa ‚neumnost v otrokovem srcu‘ malčku ne dá, da bi ubogal – in tega ni malo – ga bo izučila takšna ali drugačna kazen. Včasih je zadosti, če ne dobi svojega »priboljška«. Božja beseda pa pravi, da ga je treba včasih – samo brez jeze – dati tudi čez koleno in ga našeškati. – Pregovori 23:13, 14; 13:24

²⁴ Ko otrok malo zraste, moramo z njim znati drugače. Medtem ko je pri fantiču še najbolj zaleglo, če smo ga nabili, bodo pri večjem fantu boljši in primernejši drugi vzgojni prijemi. Obenem pa naj bi starši svojemu sinu ali hčerki po malem dajali pri njunih opravilih in dolžnostih več svobode. – 1. Korinčanom 13:11

²⁵ Da bi vaši otroci lažje preboleli svoje krize, je zelo važno, da pri vas najdejo ljubezen. Če jih boste strahovali iz ljubezni, bodo lažje prenesli kazen. Če pa kdo svojih otrok ne uči in jih ne strahuje, je tako, kot bi se jih odrekel. Tako piše v listu Hebrejcem 12:5–11, kjer dokazuje, da tudi Jehova strahuje iz ljubezni.

²⁶  Važno je tudi, da ljubiš Boga. Zaradi tega bodo starši sovražili stvari, ki jih Bog obsoja, recimo laganje, požrešnost, krajo, homoseksualnost in nečistovanje. (1. Korinčanom 6:9, 10; Psalm 97:10) Starši, ki na tak način ljubijo Boga, bodo dali otrokom dober zgled, in to šteje. Hkrati naj bi starši otroka navadili, da bo še sam zasovražil zlo in vzljubil Boga in kar je dobrega.

²⁷ Ker je družina mladostnikov edini svet, naj bi mu ga starši naredili čim varnejšega. Pravijo, da lahko oče še največ naredi za otroka s tem, da ljubi njegovo mater. Če bo življenje doma pretkano z ljubeznijo in krščansko modrostjo, bodo mladi imeli trden temelj za naprej. Imeli bodo zdrava merila in podžgalo jih bo, da bodo že od mladega mislili na svojega stvarnika. – Propovednik 12:1, 13, 14

[Podčrtna opomba]

[Preučevalna vprašanja]

Zakaj je sreča takšen izziv za mlade? (1–4)

Zakaj naj bi mislil na Boga? (5–8)

Zakaj ne bi bilo čudno, če bi te začela zanimati Božja volja? (Psalm 128:1, 2) (9, 10)

Ali je kaj slabega, če boš zaradi misli o Bogu drugačen? (11–14)

Iz katerih razlogov naj bi v svoji družini ubogal Sveto pismo? (15–20)

Kako lahko starši svoje otroke pripravijo k pameti? (21)

Kako naj bi starši kaznovali svoje otroke? (22–24)

Kako bo ljubezen v družini delovala na mladostnikove težave? (25–27)

 [Okvir na strani 89]

V ŽIVLJENJU JE NAŠLA SMISEL

Oddelek pri uradu japonskega ministrskega predsednika je v večih državah opravil raziskavo: preučevali so, kaj mladi mislijo o smislu življenja in o prihodnosti. Ko je pretehtal izsledke, je profesor Sanširo Širakaši povzel, da so »mladi po svetu« za naprej »črnogledi« in da se to pozna v njihovem obnašanju in nasploh v presojanju življenja. Ampak to se dá spremeniti.

Študentka Linda pripoveduje: »Med študijem na univerzi sem videla, da se šege in navade, sredi katerih sem odraščala, že razkrajajo. Na svetu je bilo zmerom huje, sama pa nisem mogla nič pomagati, niti nisem vedela, kdo bi mi odgovoril na moja vprašanja.«

Ko je bila na počitnicah doma v Kaliforniji, sta se pri njej oglasila Jehovina pričevalca. Linda nadaljuje: »Povedala sta mi, da so odgovori v Bibliji. Pogovarjali smo se o rajski zemlji, ki da jo bo Bog postavil v svojem novem redu, in o njegovi obljubi, da bo uničil zle ljudi. Še nikoli me ni nihče učil, da so v Bibliji tako lepe stvari.«

Ko se je Linda vrnila v Arizono, je stopila k najbližji skupščini Jehovinih prič in sprejela ponudbo, da bi kdo z njo vsak teden zastonj preučeval Biblijo. Tako si je priučila merila, s katerimi se je krepko postavila na noge. V življenju je našla smisel in je dosti srečnejša in zadovoljnejša.

[Slika na strani 92]

Kdo te je negoval, ko si bil bolan?

[Slika na strani 93]

Preučevanje Božje besede mladim pomaga najti srečo