Poglavje 7

Spolnost – kateri nasvet se res obnese

ČE bi ljudi anketirali: »Kaj spada k sreči?«, bi mnogo odgovorov omenjalo spolnost. To bi bilo tudi pričakovati, saj so spolne želje in dovzetnost zanje del vsakega telesno in duševno zdravega človeka, del, ki ga je vanj vsadil Bog.

² Zdajšnji rod se o spolnosti pogovarja bolj odkrito, kakor so se prejšnji. Spremenila so se tudi pravila spolnega obnašanja. Vse več mladih začne s spolnostjo že zelo zgodaj, včasih že kot rosni najstniki. Milijoni neporočenih parov, med njimi mnogi upokojenci, si delijo mizo in še posteljo. Po drugi strani pa mnogi poročeni poskušajo s skupinsko spolnostjo, križem kražem si podajajo žene ali pa živijo v »svobodnem zakonu«, tako da imata zakonca soglasno spolne odnose še s kom drugim.

³ Nasveti o teh zadevah prihajajo z vseh mogočih vetrov. Nazore, ki so te dni tako priljubljeni, že lep čas priporočajo ali vsaj pripuščajo mnogi zdravniki, zakonski svetovalci in duhovniki. Včasih si ljudje svoje nazore o tej stvari sposodijo iz seksoloških priročnikov in časopisnih člankov. Drugi so vajeni misliti samo tako, kot so jih v šoli naučili pri spolni vzgoji. Spet tretji poberejo nekakšne predstave o spolnosti iz romanov, filmov in televizijskih oddaj, ki se neprikrito spogledujejo s spolnostjo.

⁴ Vsi več ali manj vemo, da spolnost obravnava tudi Biblija. Mnogi pa bi se zdaj najraje otresli  njenih načel, ker se jim zdijo pretesna. Pa so res? Morda pa si samo prihraniš marsikatero gorje in prej ali slej najdeš več sreče v življenju, če se ravnaš po biblijskem nasvetu?

ZAKAJ NE PRED POROKO

⁵ Spolni nagon se ponavadi prebudi in krepi v najstniških letih, ko človek spolno tudi dozori. Zato imajo mladi že od pradavnine spolne odnose tudi pred zakonom. (1. Mojzesova 34:1–4) Zadnje čase pa se je spolno življenje pred zakonom prav nemarno razpaslo. Ponekod velja že skoraj za pravilo. Zakaj?

⁶ Po eni strani je zanj krivo to, da v filmih in pogrošnih romanih obešajo spolnost na veliki zvon. Mlade potem razganja radovednost, »radi bi vedeli, kako to gre«. Ker nočejo zaostajati za vrstniki, se morajo, hoteli ali ne, tudi v tem podrediti tistim bolj »iskušenim«. Ker so spolni odnosi med neporočenimi in še ne poročenimi prišli že kar v navado, rečejo tudi mnogi duhovniki, da ni to nič napačnega, samo da se »imata oba rada«. Tako se vedno več neporočenih sprašuje, »zakaj ne bi še spala skupaj, saj bova tako ali tako pazila, da ne bo otroka«?

⁷ Dr Saul Kapel, ki za revije piše zdravniške priloge, je naštel še nekaj vzrokov, ki človeka priženejo v spolne odnose pred zakonom, potem pa je pristavil še nekaj o njihovih posledicah:

»Spolnost izrabljamo, da bi se lahko s čim uprli staršem. Izrabljamo jo, da bi vse oči obrnili nase – za nekakšen ‚klic na pomoč‘ torej. Zlorabimo jo, da bi ‚dokazali‘ svojo moškost ali ženskost. Ali pa jo morda izrabimo za oporo v družbi, kjer se zaman skušamo uveljaviti.

 Kadar takóle spolnost samo zlorabljamo, ne moremo nikoli rešiti problemov, ki so bili povod zanjo. Ponavadi jih samo potlačimo.«

⁸ Naj je vzrok za spolne odnose pred zakonom tak ali drugačen, naj je to še tako v modi, naj jo zagovarja še toliko svetovalcev in duhovnikov, jih Biblija odpravi s takšnimle nasvetom:

»To je namreč Božja volja,... da se zdržite nečistosti; ... da nihče ne gre tako daleč, da bi koga ranil in prestopil pravice« drugega. – 1. Tesaloničanom 4:3–6, NS

Našel se bo kdo, ki bo rekel, da je Bog brez pravega vzroka tako strog v teh zadevah. Toda ne pozabimo, da nas je s spolom obdaril ravno Bog Jehova; on je ustvaril človeka plodnega. (1. Mojzesova 1:28) Ali se ne razume samo po sebi, da nam lahko o spolnosti še najpripravneje svetuje stvarnik, ki jo je vsadil v človeka, da nam lahko svetuje tako, da bi si res prihranili marsikatero težko uro?

LJUBE ALI NELJUBE POSLEDICE

⁹ V pravih okvirih sta spolna privlačnost in nagon nekaj lepega – saj, če ne drugega, pridejo tako na svet otroci. O prvem ljubljenju je zapisano tole: »In Adam je spoznal Evo, ženo svojo, in spočela je.« (1. Mojzesova 4:1) Ko pride na svet otrok, je ponavadi vsa družina zelo vesela. Kaj pa če ljubimkata dva, ki še nista poročena? Ponavadi se zadeva konča enako – z nosečnostjo in otroki.

¹⁰ Mnogi, ki pred poroko ljubimkajo, mislijo, da se jim česa takega res ni bati, in se pri tem zanašajo na sredstva za preprečevanje zanositve. Ponekod  lahko do teh pridejo že najstniki, ne da bi njihovi starši morali zvedeti za to. Vseeno pa najstnice kar druga za drugo zanosijo, celo tiste bistroumnice, ki prej pravijo: »Meni se to ne more zgoditi.« To dokazujejo takšnale poročila:

»Lani je v Novi Zelandiji vsaj vsakega petega novorojenčka rodila nezakonska mati.«

»Vsaka tretja Britanka, ki še nima dvajset let, že pričakuje otroka, ko prisega zakonsko zvestobo.«

»Na pet (ameriških) najstnic pride po ena, ki bo zanosila, še preden bo diplomirala.«

¹¹ Mnogi mladi fantje in dekleta se znajdejo v precepu ob tako neljubo končanem ljubimkanju. Nekateri dajo plod odpraviti. Rahločutnejši pa ne prenesejo misli, da bi pokončali otročka, ki nastaja v materi. (2. Mojzesova 20:13) Ne dá se vendar utajiti vesti in materinskih čustev. Ta so tako močna, da veliko deklet, ki privolijo v splav, to pozneje bridko obžaluje. – Rimljanom 2:14, 15

¹² Če zanosi najstnica, je porod zanjo in za otroka bolj tvegan kot za odraslo nosečnico. Bolj se je bati slabokrvnosti, zastrupitve krvi in premočnega krvavenja. Porod se rad zavleče, pogosteje ga je treba umetno sprožiti in nemalokrat porodnica med porodom tudi umre. Pri materi, ki še nima šestnajst let, je dvakrat večja možnost, da bo otrok umrl že v prvem letu. Nezakonski otroci nakopljejo staršem tudi kopico osebnih, socialnih in denarnih težav. Pri tem pa sta otrokov normalen razvoj in varnost še kako odvisna od tega, kako ustaljeno in domačno živijo. Če je otrok za vse to prikrajšan, ker je pač nezakonski, mu to lahko pusti posledice za vse življenje. Kaj torej praviš, ali so posledice spolnih odnosov pred zakonom nasploh ljube ali neljube? In  ali te preudarni biblijski nasvet »zdržujte se nečistosti« varuje pred tem ali ne?

¹³ Veliko jih trpi zaradi druge neljube posledice – bolezni, ker se niso zmenili za biblijski nasvet. Ženske, ki začnejo vsevprek ljubimkati že kot najstnice, pogosteje dobijo raka na maternici. Tudi spolne bolezni so zanje še kako resnična nevarnost. Nekateri se slepijo, češ da se gonorejo in sifilis hitro odkrije in pozdravi. Strokovnjaki svetovne zdravstvene organizacije pri Združenih narodih pa poročajo, da so nekatere klice spolnih bolezni sedaj že odporne na antibiotike. Zdravnike skrbijo tudi vse pogostejša mehurjasta vnetja (herpes) na spolovilih. Ta velikokrat poškodujejo otroke, ki se rodijo okuženim materam. Da, mnogi mladi v svojo žalost spoznavajo, da jih Biblija brez pretiravanja opominja:

»Vsak greh, ki ga človek stori, je izven telesa; kdor pa nečistuje, greši proti lastnemu telesu.« – 1. Korinčanom 6:18, EI

¹⁴ Nekateri menijo, da si v spolnem življenju pred poroko nabereš izkušenj in se potem laže prilagodiš spolnosti v zakonu. Ponekod je celo navada, da petični očetje peljejo svoje sinove k poklicnim vlačugam »v uk«. Morda mislijo, da jim gre potem kaj bolje. Naš stvarnik, ki gleda vse človekovo početje,  pa pravi, da to še malo ne gre. Če se zdržiš do poroke, imaš dosti boljši temelj za srečen zakon. Kanadske študije so pokazale, da najstniki, ki so začeli s spolnostjo že pred poroko, po poroki zakonca ponavadi radi prevarajo. Tisti, ki ostanejo čisti do poroke, pa so v zakonu praviloma zvestejši. Ker spoštujejo zakonsko zvezo pred poroko, jo spoštujejo tudi po njej.

KAJ PA ZAKONOLOM

¹⁵ Današnja svobodomiselnost v spolnosti navdihuje tudi vse več zakonolomov. Poročila iz Evrope in Severne Amerike kažejo, da kakšna polovica mož vara svoje zakonite žene. Zdaj tudi vedno več žena nima nič proti zakonolomu. To počnejo, ker včasih upajo, da bodo tako v svoje življenje vnesle več romantike.

¹⁶ Biblija govori o tem popolnoma jasno: »Mož naj ženi stori dolžnost, enako pa tudi žena možu.« (1. Korinčanom 7:3, EI) Preberi si še iz Pregovorov 5:15–20, kjer v pesniški podobi pravi, naj poročeni užijejo radosti spolnega življenja v zakonu, ne pa pri kom drugem. Stoletne izkušnje potrjujejo, česa vse te varuje tak nasvet. Varuje te pred boleznijo in nezakonskimi otroki. Varuje te tudi pred tegobami in gorjem, ki jih zakonolom tolikokrat izzove.

¹⁷ Ko se moški in ženska poročita, se zavežeta drug drugemu. Kaj se zgodi, če eden od njiju podre zaupanje z varanjem? Študija o izvenzakonskih razmerjih pravi tole:

»Če prelomiš dano besedo, si nakoplješ neizbrisno krivdo. Zakonolom je še posebej zahrbtno hudodelstvo, saj natančno veš, koga izdajaš ali raniš.«

 To se je pokazalo še jasneje, ko so mnogi pari poslušali tisti hrup o »svobodnem zakonu«, v katerem naj bi se oba domenila, da bosta imela razmerje še z drugimi. Sčasoma so se morali tudi najglasnejši zagovorniki »svobodnega zakona« umakniti. Žalostne posledice takšnega zakona so jih prisilile k sklepu, da »je takorekoč za vsak zakon še zmeraj važno in nujno zagotovilo zakonske zvestobe«.

¹⁸ Zakonolom rajši kot ne rodi ljubosumje in občutek negotovosti. Bog je modro govoril, kako daleč to pripelje. (Pregovori 14:30; 27:4) Torej čeprav nekateri še kar pravijo, da jim ne bo nihče solil pameti in da je zakonolom upravičen, dejstva kažejo ravno narobe. Klinični psiholog dr. Milton Matz je kar naravnost priznal:

»Kadar gre za skok čez plot, se nam potem večini otepa, pa naj smo grešniki mi ali pa če smo prevarani. ...

Sam sem skusil, da je takšnole zakonolomstvo neverjetno boleče za vse prizadete. Kot recept za srečo se že ne bi obneslo.«

SPOLNOST V ZAKONU

¹⁹ Če gre za spolnost, pa Biblija tudi kaj svetuje, ne samo odsvetuje. Svetuje pa, kaj se res dá narediti, da bi polepšali svoje življenje.

²⁰  Sveto pismo ne obravnava spolnosti kot golo biološko funkcijo, ampak čisto dostojno kaže, da je lahko možu in ženi v obojestranski užitek. Ljubljenje zakoncev Biblija povezuje z ‚mamljivostjo‘ in ‚zamaknjenostjo‘. (Pregovori 5:19) Ob takšni odkriti besedi se možu in ženi ni treba sramovati ali zardevati zaradi spolnosti. V njej vidita nekaj naravnega.

²¹ Stvarnik takole svetuje možem: »Ljubite žene svoje in ne bodite osorni proti njim.« (Kološanom 3:19) Da bi ju ljubljenje zares zadovoljilo, ne sme zakoncev ločiti pregrada zagrenjenosti ali užaljenosti. Šele potem bosta v ljubljenju našla tisto, kar to res je: izraz globoke ljubezni, vdanosti in nežnosti.

²² Bog tudi zahteva, naj možje živijo z ženami »po spoznanju«. (1. Peter 3:7) Mož naj bi torej upošteval ženina čustva in telesne spremembe. Če ima tenko uho za njeno počutje in potrebe, ne pa da brezobzirno terja svoje, ni dvakrat reči, da ne bo  imela tudi ona več posluha za njegove želje. Tako bo »volk sit in koza cela«.

²³ Možje se pogosto pritožujejo, da so žene hladne in nedovzetne. Samo za to je lahko kriv mož, ki se ne meni dosti zanjo, ki je molčeč ali pa zadirčen, razen kadar bi rad spal z njo. Ali misliš, da bi se žena še zmerom branila, če bi bil mož do nje tudi sicer nežen in zmeraj blizu? Vsaka žena se bo prej odzvala možu, ki se ravna po nasvetu, naj se oblači v »srčno usmiljenje, blagovoljnost, ponižnost, krotkost (in) potrpežljivost«. – Kološanom 3:12, 13

²⁴ Biblija pravi: »Bolje je dajati kakor prejemati.« (Dejanja ap. 20:35, EI) To načelo se prilega marsikam, in končno pomaga tudi k zadovoljstvu v spolnosti. Kako to? Koliko bo žena uživala v ljubljenju, je v veliki meri odvisno od srca in razuma. Zadnje čase se vse več govori, naj bi se žena prepustila lastni čutnosti in užitkom. Kljub temu pa mnoge še zmeraj niso zadovoljene. Dr. Marie Robinson, ki je preučila celo stvar, pa je poudarila, da bo žena sama bolj zadovoljena, če bo svojega moža spoštovala in če bo videla v ljubljenju več »dajanja« kakor pa jemanja. Pristavila je še tole:

»Po malem se žena zaloti, kako lahko svojo nanovo prebujeno nežnost in zavzetost za moža izraža s svojim ljubkujočim objemom. Vidi in čuti, kako mu prija njena predaja, in s tem se ta krog zapre, saj tudi ona bolj uživa, ko bolj uživa on.«

Biblijski nasvet, naj bi dajali in se zanimali za druge, torej prispeva k sreči celo v tem najintimnejšem kotičku življenja. – Filipljanom 2:4

²⁵ Če poslušamo ta nasvet, nam bo koristilo še drugače. Kako gledamo na spolnost, na katero se navezuje prenašanje življenja, se odraža tudi v  našem odnosu do Boga, ki vsem daje življenje. Zato se je pametno odreči nečistosti in zakonolomu že zato, ker bomo telesno, umsko in čustveno na boljšem, pa tudi zato, ker sta obe ‚greh zoper Boga‘. (1. Mojzesova 39:9) O zakonski zvestobi pa piše v Hebrejcem 13:4:

»Častit bodi zakon pri vseh in postelja neoskrunjena; kajti nečistnike in prešuštnike bo sodil Bog.«

²⁶ Ko razmišljamo, kako se spolnost veže na človekovo srečo, moramo misliti tudi na jutrišnji dan. Biblija se ozira na naše večno blagostanje, zato nam pomaga pri razmisleku, kako tisto, kar počnemo, vpliva na nas in na druge jutri, drugo leto in vse naše življenje.

[Preučevalna vprašanja]

Zaradi česa je treba sedaj premisliti biblijski nasvet o spolnosti? (Pregovori 2:6–12) (1–4)

Zakaj je zdaj toliko spolnosti pred zakonom? (5–7)

Kaj Bog pravi o spolnosti pred zakonom? (8)

Do česa pride zaradi spolnosti pred zakonom? (9–12)

Zaradi česa bi še lahko priporočili biblijski nasvet o spolnosti? (13, 14)

Kaj kažejo dejstva o biblijskem nasvetu o zakonolomu? (15–18)

Kaj pravi Biblija o spolnosti v zakonu? (19–22)

Kako lahko človeku koristi, če posluša tak nasvet? (23–26)

[Okvir na strani 68]

»Morda nova ‚spolna svoboda‘ res ‚osvobaja‘,... od vseh strani pa slišim vse kaj drugega. Slišim, da svobodna spolnost večini ljudi res nekaj stori. Svobodna spolnost jih rani.« – Časnikar G. A. Geyer pri »The Oregonianu«

[Okvir na strani 71]

»Zakonska nezvestoba prej kot ne ustvarja krivdo, bolečino in nezaupanje, zvestoba pa poskrbi za varnost in globlje zadovoljstvo.« – Dr. C. B. Broderick, predstojnik centra za zakon in družino

 [Slika na strani 69]

Biblijski nasvet ljudem pomaga, da se ognejo žalostnim posledicam nemoralnosti – nezaželene nosečnosti in spolnih bolezni