Poglavje 13

Stiki z duhovnim svetom

»NEKAJ globoko v nas nas sili k pogovarjanju.« S tem stavkom se je v knjigi Stroji začelo poglavje o radiu. Po radiu se lahko pogovarjamo z ljudmi po vsej zemeljski obli ali pa dobivamo sporočila celo od vesoljcev iz daljnega vesolja.

² Radijske zveze so zdaj postale že del naše vsakdanjosti. Povezave z duhovnim svetom, ki je še važnejša, pa ljudje večinoma ne razumejo ali pa ne marajo razumeti.

POGOVARJATI SE S STVARNIKOM

³ Stoletja pred izumom radia je kralj David napisal tole:

»Besede moje čuj, Jehova ... Poslušaj vpitja mojega glas, Kralj moj in Bog moj, kajti k tebi molim.« – Psalm 5:1, 2

Ali se ti ne zdi verjetno, da bi najvišji razum v vesolju ‚slišal‘ našo molitev, če bi to le hotel? In ali ne bi bilo pametno, da prosimo pomoči Boga, ki nam lahko še najbolje pokaže pravo pot? – Psalm 65:2

⁴ Za radijsko zvezo sta potrebna oddajnik in sprejemnik. Kaj pa rabimo, da bi se v molitvi približali Jehovi? Predvsem vero. »Kdor se bliža Bogu, mora verovati, da je Bog in da bo plačevalec tistim, ki ga  iščejo.« (Hebrejcem 11:6) Zraven pa se mora človek naravnati po Božjih nravstvenih merilih in načelih. Sicer ga Bog ne bo maral poslušati nič bolj, kot bi kak čednosten človek maral poslušati radijske oddaje, ki bi jih imel za pohujšljive. – 1. Janez 3:22; Izaija 1:15

⁵ Jehova ne uslišuje molitev po kakšnem strogo določenem pravilu. ‚Sliši‘ te, če moliš naglas ali po tihem. Moliš lahko stoje, sede, na kolenih ali zleknjen na postelji. (1. Samuelova 1:12, 13; 1. Kraljev 8:54) Nobenih posebnih besed ali nabožnega besedišča ti ni treba. Več pomeni iskrenost in ponižnost. Poglej v Lukežev evangelij (18:10–14), kakšno priliko je o tem povedal Jezus.

⁶ Jehovi se lahko v molitvi bliža vsak zase in kadarkoli. Vesel pa je tudi skupnih molitev, ko denimo k njemu moli vsa krščanska skupščina. Marsikdo ni prej nikoli molil, potem pa je prav na takšnih verskih shodih poslušal tamkajšnje molilce in se tako naučil in privadil tega tako važnega sporazumevanja. Tudi družina lahko in naj bi molila skupaj. Ravno pravšnji čas za to je obed; kar pomislimo na Jezusa, kako se je zahvaljeval Bogu za hrano. – Marko 8:6

⁷ Verjetno pa poznaš koga, ki sicer veliko premoli, a tarna, da mu nihče ne odgovori. Zakaj pa to? Kristus je svojim privržencem povedal: »Karkoli boste prosili Očeta, da vam v imenu mojem.« Samo v imenu Jezusa Kristusa in v nobenem drugem imenu se lahko bližamo Bogu. Morda je pa pri kom težava v tem, da prav tega ne upošteva. (Janez 16: 23; 14:6) In kaj je Jezus mislil s tistim »karkoli«? Apostol Janez pravi, da je to »karkoli«, kar je ‚po  Jehovini volji‘. Ne moremo menda pričakovati, da bo pravičen Bog uslišal molitve za kaj krivičnega, nenravnega, ali da bi uslišal pohlepnega. (1. Janez 5:14) Mnogi pa molijo, da bi na mah obogateli ali dobili koga v svojo pest. Ni čudno, da se Bog ne odzove takšnim molilcem. Najprej naj bi molili, da bi se na Zemlji vse godilo po Božji volji, šele potem naj bi prosili za tisto, česar nam res manjka. – Matevž 6:9–11

⁸  V molitvah lahko Bogu govorimo kakor ljubečemu očetu. Takrat se izpovedujemo svojih veselih in bridkih trenutkov, odkrivamo mu svoje želje. Če tega še nisi vajen, si nikar več ne pomišljaj. Ko se boš zaupljivo navezal na Boga in se mogel vsak hip obrniti k njemu, boš našel več dušnega miru in sreče. »Olajšal si boš dušo«, saj boš vedel, da ti je naklonjen. – Psalm 86:1–6; Filipljanom 4:6, 7

ODGOVOR IZ DUHOVNEGA SVETA

⁹ V molitvi naj bi Boga še najbolj prosili za modrost in napotilo. (Psalm 27:11; 119:34–36; Jakob 1:5) Kako bo Bog odgovoril? V starih časih je to včasih storil kar z besedo – v njegovem imenu so govorili angeli ali ljudje preroki. Apostol Pavel pa je povedal, da Bog zdaj govori »po Sinu«; njegove nauke in življenjski nazor nam odkriva Biblija. (Hebrejcem 1:1, 2; 2:1–3; Janez 20:31) Zato nikar ne pričakujmo, da bo Bog spregovoril samo nam, raje si pomagajmo s tistim, kar je Bog namenil za vse take, z Biblijo. Mislimo na to; če ga prosimo za vodstvo, zmeraj tudi marljivo prebirajmo njegovo Besedo. (Pregovori 2:1–5) Pomagajo lahko tudi vdani kristjani, ki se redno shajajo, pregledujejo Biblijo in se pogovarjajo o njej. – 2. Timoteju 2:1, 2

¹⁰ Bog nam lahko še posebej pomaga s svojim duhom in tako usliši naše molitve. Z duhom pomaga kristjanom razumevati njegovo Besedo in se ravnati po njej. (Janez 16:7–13) David je takole molil: »Uči me spolnjevati tvojo voljo ... Tvoj duh je dobrotljiv, naj me vodi po ravni zemlji.« – Psalm 143:10, EI

 ALI SO V DUHOVNEM SVETU TUDI ZLI DUHOVI

¹¹ Biblija ne uči, da v duhovnem svetu živijo samo Jehova, njegov sin in angeli in da se v molitvi lahko povežemo z Bogom. Z enako gotovostjo Sveto pismo uči, da obstajajo tudi bistroumni, toda zli duhovi, ali točneje, Satan in njegovi demoni.

¹² Nekateri mislijo, da je »hudič« preživela usedlina starih praznoverij ali bajk. Drugi menijo, da Biblija s »Satanom« meri kar na načelo zla.

¹³ Vrstice iz Matevža 4:1–11 pa nam povejo, da je Satan nekoč trikrat prav izrecno izkušal Jezusa. Ta Satan zagotovo ni bil nekakšno načelo zla v Jezusu, ko pa v Božjem sinu ni nobene zlobe ne greha. (Hebrejcem 7:26; 1:8, 9) Ne, Satan je resnična oseba. Takšen nastopa v pripovedi o Jobu (1:6–12), kjer se vedno znova pojavlja pred Jehovo.

¹⁴ Od kod pa se je Satan vzel? Dobro vemo, da je Jehova stvarnik vsega in da je »njegovo delo ... popolno«. (5. Mojzesova 32:4; Razodetje 4:11) Ali ni potem edino verjetno, da je moral Satan svojčas biti pravično duhovno bitje, ki ga je Jehova ustvaril hkrati z ostalimi angeli? Kako pa da se je potem spridil? Jakob nam takole namigne:

»Sleherni pa je izkušan, ko ga lastne želje vlečejo in vabijo; potem ko želja spočne, rodi greh, greh pa, ko je dovršen, rodi smrt.« (1:14, 15)

¹⁵ Človeška zgodovina nas uči, da se človek na zaupanem mu položaju kaj hitro spozabi in brž napelje vodo na svoj mlin, tako da bi se še povzpel na oblasti. Vse kaže, da se je isto zgodilo z enim od Božjih angelov. Bil je duhovno bitje svobodne volje  in se je odločil za pot zla. Morda je verjel, da bo lahko postal enak Bogu in da bodo ljudje potegnili z njim. Kar se je takrat zgodilo, se da lepo primerjati z zgodbo o tirskem kralju, kakor jo pripoveduje knjiga Ezekiela 28:1–19. Ta človek je bil v staroveškem Izraelu zelo v časteh, stopilo mu je v glavo in nazadnje je propadel. Nekako tako je ponos pokopal angela, ki se je sprevrgel v Satana, Božjega nasprotnika.

¹⁶ Če smo si na jasnem o Satanovem obstajanju, se nam bo dogajanje v edenskem gaju, ki je krivo za to, da smo zdaj nepopolni, grešni in nemočni pred boleznijo in smrtjo, pokazalo v povsem novi luči. Z nadčloveškimi umskimi sposobnostmi, kakršne je imel, je Satan izkoristil kačo in tako usodno nalagal Evo. (1. Mojzesova 3:1–5) Zaradi tega je Satan v Razodetju 12:9 upodobljen kot »stara (ali prva) kača«, Jezus pa je zanj rekel, da ni »obstal v resnici«, ampak je postal »oče (laži)« in »ubijavec« (EI). – Janez 8:44

¹⁷ Od duhovnih stvarjenj pa se ni uprl le Satan. Zgodovinski opis v prvi Mojzesovi knjigi (6:1–3) pripoveduje, da se je v Noetovih časih nekaj angelov – morda jih je opogumil Satanov upor – utelesilo, da bi se z ženskami spolno izživljali. To je bilo nenaravno in sprevrženo. (Juda 6, 7) Ko je Bog v vesoljnem potopu v kali zatrl hudobijo na svetu, so se ti neposlušni angeli vrnili v svet duhov, tokrat kot demoni na Satanovo stran. (2. Peter 2:4, 5) Znamenito grško in rimsko bajeslovje o bogovih, ki so prihajali iz nebes na Zemljo, so nemara zmaličena podoba resnice o neposlušnih angelih, o katerih poroča Biblija.

 VPLIV ZLA IZ DUHOVNEGA SVETA

¹⁸ Zli duhovi nam nočejo nič dobrega, ampak skušajo ljudi po vsej sili preslepiti in jih speljati v zmoto, proč od Boga. Apostol Pavel je Satana imenoval »bog tega sveta«, ki je »nevernim oslepil misli«, da ne bi spoznali »dobre vesti« (NS) o Kristusu. (2. Korinčanom 4:4) To mu že kar preveč uspeva.

¹⁹ Ena njegovih bojnih zvijač je nazor, da Hudiča ali Satana ni, nazor, ki ga še sam razpihuje. Kakor zločinec je, ki širi glasove, da ni nikjer nobene zločinske tolpe, in ljudi zaziba z lažno varnostjo. V grozodejstvih verskih zagrizencev – križarskih pohodih, inkvizicijah, blagoslovljenih vojskah – se zrcali še ena Satanova zvijača. Zaradi njih so namreč mnogi občutljivi ljudje obrnili hrbet Bogu Jehovi, ker so pač v zmoti mislili, da on stoji za vsem, kar počno cerkve.

²⁰ Spomni se, da je apostol Pavel Satanu rekel »bog tega sveta«. Nekateri se posmihajo ob misli, da bi Satan vodil za nos cele narode. Pa vendar Jezus ni zanikal, da bi imel Hudič v oblasti politična kraljestva, ko mu je ta ponujal oblast nad narodi. (Lukež 4:5–8) Kaj se ti ne zdi, da se za današnjimi svetovnimi zapleti skriva nekakšna zla sila? Misli na to, ko boš v Razodetju 12:9, 12 bral o Satanovih nakanah.

NE VEŽI SE S HUDOBNIMI DUHOVI

²¹ Znanstveniki precej raziskujejo tako imenovane zunajčutne zaznave (s tujo kratico ESP). Mednje spadajo takšni pojavi, da kdo na primer bere misli drugega, opiše pripetljaje ali stvari, za katere ni  mogel nikoli slišati ali jih videti sam, ali če »z mislijo vpliva na snov«, recimo na to, kako bo padla igralna kocka. Preučevalci duševnosti so pazili, da ne bi pri tem prihajalo do kakšnega rokohitrstva, pa še ne znajo razložiti takšnih nadčloveških umetnij. Morda pa bi si to razložili s tistim, kar pravi Sveto pismo.

²² Satan in demoni se lahko neposredno lotijo ljudi in se vmešajo v njihovo življenje. Deklica iz starih Filipov v Grčiji je na primer znala napovedovati prihodnost. Kako pa? Zgodovinski zapis pravi, da je njeno govorjenje navdihoval ‚vedežen (zli) duh‘. Apostol Pavel jo je rešil tega demona. – Dejanja ap. 16:16–18 (EI)

²³ Démoni so resnični in močni; Božja beseda vedno znova svari, naj se jim ne zavežemo. Obsoja zaklinjanje (kakršno pozna črna magija ali voodoo), spraševanje medijev in povezovanje z mrtvimi. (5. Mojzesova 18:10–12; 3. Mojzesova 20:6, 27; Galatom 5:19–21) Taka svarila so še zmeraj primerna. Sam si verjetno zapazil, da se ljudje vse bolj navdušujejo za nadčutne pojave in okultne vede. V celi vrsti filmov in knjig nastopajo ‚duhovi‘ ali pa eksorcisti, izganjalci hudiča. Povsod še imajo spiritistične seanse ali pa se ukvarjajo z astrologijo.

²⁴ Nevarno se je povezovati z zlimi duhovi. Kot kažejo izkušnje, lahko ti storijo človeku veliko hudega – telesno, umsko in čustveno, ko ga enkrat že obsedejo. (Glej Matevž 8:28–33) Ne dajo mu miru, ponoči zaganjajo hrup, premetavajo stvari sem in tja, dražijo spolovila in prinašajo bolezen v hišo. Že marsikomu se je zaradi njihovih »glasov« zmešalo, vzel si je življenje ali koga ubil.

²⁵ Seveda se lahko kaj »čudnega« zgodi zaradi nepravilnosti v telesu, morda zaradi motenj v  kemičnih procesih znotraj telesa, ki potem učinkujejo na duha in čute. Neumno pa bi bilo, če bi obstoj Satana in demonov kratko in malo zanikali. Ne mislimo, da Biblija svari pred njimi le zaradi lepšega.

²⁶ Ali pa se človek lahko reši démonov, če ga ti že nadlegujejo? V današnjih časih Bog ne ozdravlja bolnikov, ne izganja zlih duhov in ne obuja mrtvih po ljudeh, kakor je to delal po apostolih. Vsakomur pa pomaga, da se iztrga ‚Satanovi oblasti‘. (Dejanja ap. 26:18; Efežanom 6:12) Tak človek mora nujno moliti k Jehovi, pri tem rabiti njegovo ime in ga zavzeto prositi pomoči. (Pregovori 18:10) Upreti se mora prigovarjanju demonov, pustiti spiritiziranje in se ne po nepotrebnem družiti z ljudmi, ki kličejo zle duhove. – Matevž 4:1–11; 2. Korinčanom 6:14–17

²⁷ Mimo tega ljudje povedo, da demoni vplivajo na človeka prek kakšnega predmeta. Zato je važno,  da se znebimo stvari, ki smo jih prej rabili pri spiritiziranju (amuletov, kristalnih krogel idr.). Biblija pripoveduje, da so ljudje iz antičnega Efeza, ki so se prej ukvarjali z magičnimi vedami, to storili. – Dejanja ap. 19:18–20

²⁸ Kljub temu pa se ni treba kar naprej bati hudobnih duhov. Biblija nas poziva, naj se namesto tega raje duhovno oborožimo:

»Stojte torej, opasani okoli ledij z RESNICO in oblečeni z oklepom PRAVIČNOSTI in obuti na nogah s pripravljenostjo oznanjati EVANGELIJ MIRU, vrhutega zgrabite ščit VERE, s katerim boste mogli pogasiti vse goreče strele Hudobnega In vzemite čelado ZVELIČANJA in meč Duha, ki je BESEDA BOŽJA, in ... MOLITE vsak čas.« – Efežanom 6:14–18

Kot tukaj govori Božja beseda, se bomo pred neljubimi vezmi z zlimi duhovi še najbolje zavarovali, če bomo redno povezani z Jehovo v molitvi. Biblija ima prav: »Podvrzite se torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo pobegnil od vas.« – Jakob 4:7, EI

[Preučevalna vprašanja]

Zakaj naj bi nam bilo do pogovarjanja s Stvarnikom? (1–3)

Kakšno molitev Bog posluša? (1. Petrov list 3:12) (4, 5)

Kaj se lahko iz Biblije naučimo o molitvi? (6–8)

Kako nam Bog lahko spregovori? (9, 10)

Kako vemo, da satan obstaja? In kako je nastal? (11–15)

K čemu bo pripomoglo, če vemo za satana in démone? (16, 17)

Kako hudobni duhovi vplivajo na ljudi? (2. Korinčanom 11:13–15) (18–20)

S čim se človek lahko zaveže zlim duhovom? (21–23)

Kako se lahko zaščitiš pred nevarnimi zvezami s svetom duhov? (24–28)

[Slika na strani 123]

Vsak dan se lahko pogovarjamo z Bogom v molitvi