Poglavje 11

Zakaj bolezen in smrt

NAJ ljudje še tako pazijo na svoje zdravje, vseeno ostarijo, zbolijo in nazadnje umrejo. Nikomur to ne uide, še ljudem, ki živijo le za Boga, ne. (1. Kraljev 1:1; 2:1, 10; 1. Timoteju 5:23) Zakaj je tako?

² Celice v našem telesu kakor da zmorejo nadomeščati iztrošene dosti dlje, kot to delajo zdaj, in zmogljivosti naših možganov ne bi prišli na konec, tudi če bi imeli po več življenj. Zakaj – če pa nam ne pripada, da bi izrabili te zmožnosti? Karkoli že, znanstveniki ne morejo razložiti, zakaj se staramo, zbolimo in umremo. Zato pa to stori Biblija.

VZROK BOLEZNI IN SMRTI

³ Apostol Pavel nam dá izhodiščno misel: »V Adamu vsi umirajo.« (1. Korinčanom 15:21, 22, EI)  Pri tem meri na biblijsko pripoved o Adamu in Evi, na pripoved torej, ki jo je Jezus Kristus imel za resnično. (Marko 10:6–8) Stvarnik je prva zakonca postavil v nekakšen gaj. Kazalo je že, da bosta lahko živela večno in povsem ubrano z njegovo voljo. Drevje in ostalo rastlinje jima je rodilo dovolj zdrave hrane. Adam in Eva pa sta bila povrh vsega še popolna: telo in duh sta bila brez napake, in ni bilo vzroka, da bi se spridila, kakor se to dogaja današnjemu človeku. – 5. Mojzesova 32:4; 1. Mojzesova 1:31

⁴ Bog jima je naložil samo eno omejitev. Rekel je: »Od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej! Zakaj brž ko bi jedel od njega, boš moral umreti.« (1. Mojzesova 2:17, EI) Ko bi se držala te meje, bi Bogu priznavala oblast, da določa, kaj je dobro in kaj hudo za človeka. Čez čas pa sta odločanje o dobrem in slabem vzela v svoje roke. (1. Mojzesova 3:6, 7) Prelomila sta Božjo izrecno prepoved – »grešila« sta, kot temu reče Biblija. V hebrejščini in grščini beseda »grešiti« pomeni »zgrešiti (cilj)«. In Adam in Eva sta ga zgrešila: nista bila več do kraja poslušna. Nič več nista zrcalila Jehovine popolnosti in po pravici sta si nakopala na glavo Božjo obsodbo. – Lukež 16:10

⁵ Grešenje Adama in Eve je prizadelo njiju in nas. Zakaj še nas? No, Bog ju ni kar takoj pognal v smrt. Ker je mislil na vse, za kar je pri tem šlo, jima je Jehova dal, da sta rodila otroke. Samo, Adam in Eva nista bila nič več popolna; potem ko sta grešila, sta začela telesno in duševno propadati. Taka nista mogla roditi popolnih otrok. (Job 14:4) To lahko primerjamo z današnjima zakoncema, ki dedno napako preneseta na svoje otroke. Tudi mi smo dedovali takšno napako – grešnost, saj vsi prihajamo od nepopolnega prvega para. Pavel to takole razloži: »Po enem človeku, (Adamu), je prišel greh na svet in po  grehu smrt, in tako je na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili.« – Rimljanom 5:12; Psalm 51:5

⁶ Ali je bilo še kaj upanja? Zgodovina in Biblija zgovorno kažeta, da ga ne bi bilo, če bi bilo vse prepuščeno človeku. Pečata greha se ne moremo znebiti sami, niti se ne moremo sami odrešiti Božje obsodbe. Če naj bi bila kje kakšna rešitev, bi moral zanjo poskrbeti Bog. Prekršili so njegov zakon, zato je on določal, kako naj bi bilo pravici popolnoma zadoščeno in kakšna naj bi bila odkupnina. Po milosti, ki si je zarod Adama in Eve ni z ničimer zaslužil, je Bog Jehova zastavil pogoj za njegov, s tem pa tudi naš odkup. Biblija razloži, kakšen pogoj je to in kaj dobrega nam prinaša.

⁷ Tile odlomki povedo najnujnejše, da bi mogli razumeti to zadevo:

»Kajti tako je Bog ljubil (človeški) svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje.« – Janez 3:16

»Sin človekov (Jezus) ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« – Marko 10:45, EI

»Vsi so grešili in so brez božje slave, opravičenje pa jim daruje njegova milost po odrešitvi, ki je v Kristusu Jezusu. Njega je Bog postavil kot spravo po veri v njegovi krvi.« – Rimljanom 3:23–25, EI

KAJ JE TISTA »ODKUPNINA«

⁸ Dva od teh navedkov omenjata »odkupnino«. Njen osnovni pomen je cena za osvoboditev ujetnika. (Izaija 43:3) Besedo pogosto slišimo v zvezi z denarjem, ki ga morajo plačati za vrnitev ugrabljenca.  V našem primeru je ujetnik človeštvo. Adam nas je prodal za sužnje grehu, ki nam prinaša bolezen in smrt. (Rimljanom 7:14) Kakšni zakladi bi mogli odkupiti človeštvo in ga popeljati v življenje, ki ga ne bi kazilo učinkovanje greha?

⁹ V Bibliji piše, če se še spomniš, da je Jezus »dal svoje življenje v odkupnino.« (Marko 10:45, EI) Se pravi, da je bilo za to potrebno človeško življenje. Ko je Adam grešil, je izgubil popolno človeško življenje. Da bi ljudje mogli spet živeti popolni, je moralo kakšno drugo popolno človeško življenje poravnati ali odplačati tisto, ki ga je zapravil Adam. To razloži, zakaj noben nepopoln Adamov otrok ni zmogel odkupnine. Ali kot to pove 49. psalm v 7. in 8. vrstici: »Nihče ne more sam sebe osvoboditi, ne more plačati Bogu cene za svojo rešitev: preveč stane osvoboditev duše, nikdar ni dovolj premoženja.« (EI)

¹⁰ Da bi plačal odkupno ceno, je Bog poslal z neba svojega popolnega duhovnega sina na Zemljo, kjer se je rodil kot človek. Angel je nedolžni devici Mariji razložil, kako bo Bog storil, da se bo Jezus rodil popoln: »Moč najvišjega te bo obsenčila; in zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno, Sin božji.« (Lukež 1:35, EI; Galatom 4:4) Jezusa ni zaplodil nepopoln človek in zato ni dedoval grešnosti. – 1. Peter 2:22; Hebrejcem 7:26

¹¹ Človek Kristus je živel docela po Božji volji in se potem odrekel svojemu popolnemu človeškemu življenju. Le-to je bilo enako Adamovemu, kakršen je ta bil ob ustvaritvi, zato je Jezus postal »enakovredna odkupnina za vse«. (1. Timotej 2:5, 6, NS; 1. Korinčanom 15:45) Da, to ceno je poravnal »za vse«, kupil je ves človeški rod – zato pa Biblija pravi, da smo »kupljeni za ceno«. (1. Korinčanom 6:20, NS) V Jezusovi smrti je Bog torej oblikoval nekakšno protiutež  Adamovemu grehu, ki je med ljudi zanesel grešnost, bolezen in smrt. To dejstvo lahko za našo srečo še veliko pomeni.

KAKO SO NAM LAHKO ODPUŠČENI GREHI

¹² Lepo je iz Biblije zvedeti, da je Jezus izplačal odkupnino. Še zmeraj pa nam nekaj brani do Božjega opravičenja in blagoslova – sami smo še zmeraj grešniki. Kdovekolikokrat »zgrešimo cilj«. Že Pavel je zapisal: »Vsi so grešili in so brez božje slave.« (Rimljanom 3:23, EI) Kako bi to spremenili? Kako bi našli milost pri našem pravičnem Bogu, Jehovi?

¹³ Ne bomo menda pričakovali, da nas bo Bog hvalil, če jo bomo še naprej ubirali mimo njegove volje. Iskreno se moramo pokesati svojih napačnih hotenj, besed in del, potem pa se karseda približati merilom, ki jih je Bog izrisal v Bibliji. (Dejanja ap. 17:30) Še vedno pa bi bilo treba odtehtati naše minule in zdajšnje grehe. To opravi Jezusova odkupilna žrtev. Na to je meril Pavel, ko je napisal, da je Bog Jezusa »predstavil ... kot sprave daritev po veri v njegovi krvi«. (Rimljanom 3:24, 25)

¹⁴ S tem je apostol namignil na starodavni Božji predpis, ki naj bi upodabljal ali kazal na Kristusa. V staroveškem Izraelu so za grehe ljudstva redno zažigali živalske žrtve. Vsak Izraelec pa se je lahko z daritvijo za krivdo še sam pokoril za kakšne posebne pregreške. (3. Mojzesova 16:1–34; 5:1–6, 17–19) Bog je te krvne daritve jemal v poravnavo ali kot izbrisanje človekovih grehov. Toda to jih ni osvobajalo za vse večne čase, saj v Bibliji piše, da je »nemogoče ..., da bi kri bikov in kozlov odvzemala grehe«. (Hebrejcem 10:3, 4) Vse sestavine takšnega bogočastja - svečeniki, svetišča, žrtveniki in daritve – so bile  »podoba (prispodoba, NS)« ali »senca prihodnjih dobrin«, in sèm sodi tudi žrtvovani Jezus. – Hebrejcem 9:6–9, 11, 12; 10:1, EI

¹⁵ Biblija pove, kako važno je to za odpuščanje naših grehov: »V (njem) imamo odrešenje po krvi (Jezusovi), odpuščenje grehov.« (Efežanom 1:7; 1. Peter 2:24) Njegova smrt nas torej odkuplja, zraven pa še pokoplje naše grehe: lahko so nam odpuščeni. Ampak sami moramo nekaj narediti. Ker  nas je Kristusova odkupnina ‚plačala za ceno‘, moramo Jezusa vzeti za svojega gospoda, lastnika, in ga ubogati. (1. Korinčanom 6:11, 20; Hebrejcem 5:9) Treba se je pokesati grehov in verjeti v daritev našega gospoda Jezusa.

¹⁶ Če to storimo, nam ni treba čakati odpuščanja do takrat, ko bo Bog rešil človeka vseh usedlin greha in končal bolezen in smrt. Sveto pismo govori, da nam je lahko odpuščeno že zdaj; pred Bogom imamo lahko čisto vest. – 1. Janez 2:12

¹⁷ Zato naj bi nam Jezusova žrtev pomenila nekaj osebnega, zares našega. Po njej nam namreč Bog lahko odpusti naše zmote. Apostol Janez takole razlaga: »To vam pišem, da bi ne grešili. Ako se pa kdo pregreši, imamo zagovornika pri Očetu, Jezusa Kristusa, Pravičnega.« (1. Janez 2:1, EI; Lukež 11:2–4) To je eden glavnih biblijskih naukov, bistven za našo večno srečo. – 1. Korinčanom 15:3

KAJ BOŠ STORIL

¹⁸ Kako boš odgovoril na to, kar Biblija pravi o vzroku bolezni in smrti, o odkupnini in pogoju za odpuščanje v Jezusu Kristusu? Marsikdo vse to dojame z glavo, ne dotakne pa se njegovega srca in življenja. Treba pa je še kaj več.

¹⁹ Ali smo Bogu hvaležni, da nas je tako ljubil in nam ponudil odkupnino? Apostol Janez je napisal: »Tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega.« (Janez 3:16) Ne pozabi, da je šlo za grešnike, ljudi, odtujene Bogu. (Rimljanom 5:10; Kološanom 1:21) Ali bi se ti odpovedal najdražjemu človeku zaradi ljudi, od katerih je le malokomu kaj  dosti mar zate? Jehova pa je storil, da je njegov čisti in zvesti sin, ljubljeni prvorojenec, prišel na Zemljo, kjer ga je čakalo zaničevanje, sramota in smrt, da bi vseeno odrešil človeštvo. Zato je Pavel napisal, da »Bog... skazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus za nas umrl, ko smo bili še grešniki.« – Rimljanom 5:8, EI

²⁰ Tudi njegov sin je dokazal svojo ljubezen. Ko je bil čas, se je ponižal in se počlovečil. Hlapčeval je nepopolnim ljudem, učil jih je in ozdravljal. Nedolžen je trpel, da so se sovražniki resnice norčevali iz njega, ga mučili in umorili. Vse to boš lažje dojel, če si boš vzel nekaj časa in prebral Lukeževo pripoved o tem, kako so Jezusa izdali, trpinčili, kako so mu sodili in ga ubili. (22:47 do 23:47)

²¹ Kaj boš rekel k vsemu temu? Kot pribito je, da ne more nihče sprejeti te milostne odkupnine zato, da bo imel še naprej opravičilo za svoje pregrehe. To bi se križalo z namenom odkupnine in že bi zagrešil nekaj neodpustljivega. (Hebrejcem 10:26, 29; 4. Mojzesova 15:30) Namesto tega naj bi skušali živeti v čast svojemu stvarniku. Če pa verujemo v to veliko priložnost, ki nam jo daje po svojem sinu, jo izpovejmo še drugim in jim pomagajmo razumeti, kako bi koristila še njim. – Dejanja ap. 4:12, Rimljanom 10:9, 10; Jakob 2:26; 2. Korinčanom 5:14, 15

²² Jezus Kristus je na Zemlji rekel, da v Božjem imenu lahko odpušča grehe. Sovražniki so se zgražali nad tem; Jezus pa je ozdravil mrtvoudnega in jim to dokazal. (Lukež 5:17–26) Torej: greh je človeštvo telesno pohabil, odpuščanje grehov pa mu lahko spet pomaga na bolje. To je treba vedeti. Če je Jezus na Zemlji delal take stvari, potem lahko Bog res naredi konec bolezni in smrti. To se ujema  s tistim, kar je rekel Jezus sam, – namreč, da je Bog Jehova dal svojega sina, da bi verujoči mogli ‚živeti večno‘. (Janez 3:16) Samo kako? In kdaj? Kaj bo z našimi najdražjimi, ki so nam že umrli?

[Preučevalna vprašanja]

Zakaj sta nam bolezen in smrt uganka? (1, 2)

Kako sta prišli nad nas bolezen in smrt? (3–5)

Zakaj nas lahko bolezni in smrti razreši le Bog? (6, 7)

Kako je Bog plačal odkupnino? (8–11)

Na kakšni podlagi nam lahko Bog odpusti grehe? (12–17)

Kakšen je tvoj odgovor na vse, kar sta storila Bog in Jezus? (1. Janezov list 4:9–11) (18–21)

Kaj se nam lahko še obeta, če so nam grehi odpuščeni? (22)

[Okvir na strani 103]

Znanstveni pisec Isaac Asimov je povedal, da so molekule RNK v človekovih možganih nekakšna »kartotečna delavnica, ki z lahkoto zmore vsakršno učno in spominsko obremenitev, ki bi ji jo človek morda naložil. Pa ne samo to – zmogla bi celo milijardokrat toliko.« – The New York Times Magazine

[Slika na strani 108]

Žrtve v Izraelu so kazale na Jezusovo odkupilno žrtev