Kaj je v tej knjigi

Ko kdo prvič vstopi v knjižnico, je morda med toliko knjigami čisto zmeden. Ko pa mu vsaj malo pojasnijo, kako so knjige urejene, se hitro nauči, kako kaj najti. Podobno se boste tudi po Bibliji laže znašli, če boste vedeli, kako je urejena.

BESEDA »biblija« izvira iz grške besede biblía, ki pomeni »papirusni zvitki« ali »knjige«.¹ Biblija je torej v bistvu zbirka – knjižnica – 66 knjig, ki so jih pisali kakih 1600 let, od 1513. pr. n. š. do okoli leta 98 n. š.

Prvih 39 knjig, približno tri četrtine Biblije, je bilo povečini napisanih v hebrejščini, zato se imenujejo Hebrejski spisi. Na splošno bi jih lahko razdelili v tri skupine: 1) zgodovinske, 17 knjig, od Prve Mojzesove do Esterine knjige; 2) poetične, 5 knjig, od Jobove knjige do Visoke pesmi; in 3) preroške, 17 knjig, od Izaija do Malahija. Hebrejski spisi obravnavajo začetno zgodovino zemlje in ljudi, kakor tudi zgodovino staroveškega izraelskega naroda, od njegovih zametkov pa vse do 5. stoletja pr. n. š.

Preostalih 27 knjig pa poznamo pod imenom Krščanski grški spisi, saj so bile napisane v grščini, ki je bila mednarodni jezik tistega časa. Večinoma so urejene po vsebini: 1) 5 zgodovinskih knjig – (evangeliji in Dejanja apostolov), 2) 21 pisem in 3) Razodetje. Krščanski grški spisi se osredinjajo na nauke in delo Jezusa Kristusa ter njegovih učencev v prvem stoletju n. š.