Knjiga, uporabna v današnjem življenju

Knjige z nasveti so v današnjem svetu zelo priljubljene. Toda ponavadi zastarijo in kmalu jih je treba kje kaj popraviti ali kar nadomestiti. Kako pa je z Biblijo? Spisali so jo pred skoraj 2000 leti. Pa vendar njeno izvirno sporočilo ni bilo nikoli izboljšano ali posodobljeno. Ali je mogoče, da bi takšna knjiga lahko postregla z uporabnimi smernicami za naš čas?

NEKATERI pravijo, da ne. »Nihče ne bi pritrdil uporabi kemijskega učbenika iz leta 1924 pri današnji uri kemije,« piše dr. Eli S. Chesen v svojem pojasnilu, zakaj meni, da je Biblija zastarela.¹ Ta ugovor se na prvi pogled zdi razumen. Končno se je človek odtlej, ko je bila spisana Biblija, naučil že veliko o duševnem zdravju in človeškem vedenju. Skratka, kako bi lahko bila takšna stara knjiga koristna v sodobnem življenju?

Načela za vse čase

Resda so se časi spremenili, toda temeljne človekove potrebe so ostale iste. Ljudje imajo že od vsega začetka potrebo po ljubezni, po tem, da jih ima nekdo rad. Želijo biti srečni in živeti smiselno. Potrebujejo nasvete, kako se spoprijemati z ekonomskimi težavami, kako uspeti v zakonu ter kako otrokom vcepiti dobre moralne in etične vrednote. In v Bibliji so nasveti, ki obravnavajo vse te temeljne potrebe. (Propovednik 3:12, 13; Rimljanom 12:10; Kološanom 3:18–21; 1. Timoteju 6:6–10)

Iz biblijskih nasvetov veje zares dobro poznavanje človeške narave. Preberite si nekaj teh biblijskih specifičnih načel, ki veljajo za vse čase, ter so uporabni za današnje življenje.

Uporabne smernice za zakon

Po besedah UN Chronicle je družina »najstarejša in najosnovnejša celica človeške organizacije – najpomembnejša vez med rodovi«. Vendar ta »najpomembnejša vez« danes razpada v vznemirljivem obsegu. »V današnjem svetu,« piše Chronicle, »se veliko družin ubada z neznanskimi problemi, ki ogrožajo njihovo funkcionalno in seveda preživitveno zmožnost.«² Kakšen nasvet za preživetje ponuja družinski celici Biblija?

Kot prvo ima Biblija veliko povedati o tem, kako naj bi možje in žene drug z drugim ravnali. O možeh denimo pravi: »Možje [so] dolžni ljubiti žene kakor telesa svoja. Kdor ljubi ženo svojo, ljubi sebe; kajti nihče ni nikoli sovražil svojega mesa, temuč hrani in goji ga.« (Efežanom 5:28, 29) Ženi pa svetuje »naj [globoko, NW] spoštuje moža«. (Efežanom 5:⁠33, EI)

Poglejmo, kakšen je rezultat udejanjanja teh biblijskih nasvetov. Mož, ki svojo ženo ljubi ‚kot svoje telo‘, ne bo do nje sovražen ali surov. Ne bo je pretepal, zmerjal ali ji prizadeval čustvenih ran. Do nje bo enako spoštljiv in pozoren kakor do sebe. (1. Petrov 3:7, EI) Žena se bo tako v zakonu počutila ljubljeno in varno. Svojim otrokom pa bo dal dober zgled, kako je treba ravnati z ženami. Pa tudi obratno; žena, ki svojega moža »globoko spoštuje«, mu ne bo kratila dostojanstva s stalnim kritiziranjem ali podcenjevanjem. Ker moža spoštuje, ta čuti, da mu zaupa, ga sprejema in ceni.

 Pa je ta nasvet uporaben v današnjem svetu? Zanimivo je, da so tisti, ki danes poklicno preučujejo družine, prišli do podobnih sklepov. Neka voditeljica programa za družinsko svetovanje je opazila: »Od družin, ki jih poznam, so najtrdnejše tiste, v katerih je med materjo in očetom čvrsta vez ljubezni. [...] Videti je, da se s takšno močno bistveno vezjo otrokom vsadi občutek varnosti.«³

To, kar Biblija svetuje za zakon, se je z leti pokazalo veliko zanesljivejše od nasvetov mnogih družinskih svetovalcev, četudi dobronamernih. Ni še tako dolgo, ko so mnogi izvedenci zagovarjali, da se je z razvezo mogoče hitro in brez težav rešiti zakonske skupnosti, ki vam ni po volji. Danes pa mnogi od njih spodbujajo ljudi, naj se kar se le da potrudijo, da bi bil zakon trajen. Toda da so prišli do tega sklepa, se je moralo narediti res veliko škode.

Čisto drugače je z Biblijo. Za zakon daje zanesljiv in uravnovešen nasvet. Strinja se, da je v nekaterih izjemnih okoliščinah razveza dopustna. (Matevž 19:9) Hkrati pa obsoja lahkomiselno razvezo. (Malahija 2:14–16) Obsoja tudi zakonsko nezvestobo. (Hebrejcem 13:4) Pravi, da k zakonu spada tudi zavezanost: »Zato zapusti mož očeta svojega in mater svojo in držal se bo žene svoje, in bodeta v eno meso.« * (1. Mojzesova 2:24; Matevž 19:5, 6)

To, kar Biblija svetuje za zakon, je danes ravno tako koristno, kot je bilo takrat, ko se je Biblija pisala. Če se mož in žena ljubita in  spoštujeta ter jima zakon pomeni res dragoceno zvezo, je večja verjetnost, da bo njuna zakonska skupnost preživela, z njo pa tudi družina.

Uporabne smernice za starše

Pred nekaj desetletji so mnoge starše prevzele »nove ideje« o vzgoji otrok in mislili so, da je »prepovedano prepovedati«.⁸ Bali so se, da ne bi otroci, če bi jih s čim omejevali, doživljali čustvenih bolečin in frustracij. Dobronamerni svetovalci za vzgojo otrok so trdili, da naj bi se starši ogibali vsakega ukrepa, ki je ostrejši od najblažje korekcije. Toda mnogi takšni strokovnjaki vlogo discipline zdaj na novo preučujejo, zaskrbljeni starši pa si hočejo na to temo to in ono razjasniti.

Biblija pa je vselej imela jasen in razumen nasvet za vzgojo otrok. Že pred skoraj 2000 leti je v njej pisalo: »Očetje, ne dražite svojih otrok, temuč vzrejajte jih v strahu in svarjenju Gospodovem [v Jehovovi disciplini in umski uravnavi, NW].« (Efežanom 6:4) Grški samostalnik, preveden z »disciplina«, pomeni »vzrejo, vzgojo, pouk«.⁹ Biblija pravi, da starši s takšno disciplino oziroma poukom dokazujejo svojo ljubezen. (Pregovori 13:24) Otroci lepo napredujejo le ob jasno določenih moralnih smernicah in privzgojenem čutu za to, kaj je prav in kaj narobe. Starši jim z discipliniranjem povedo, da jim je mar zanje in za to, v kakšno osebnost se oblikujejo.

Starši pa s to svojo avtoriteto – ‚vzgojno šibo‘ – otrok ne bi smeli nikoli trpinčiti. * (Pregovori 22:15, SSP; 29:15) Biblija jih opominja: »Ne pretiravajte s korekcijo svojih otrok, da jih ne spravite ob voljo.« (Kološanom 3:21, Phillips) Pritrjuje tudi, da telesno kaznovanje ni vselej najučinkovitejša učna metoda. V Pregovorih 17:10 tako beremo: »Razumnega se prime eno posvarilo bolj, nego ko bi stokrat udaril bedaka.« Poleg tega Biblija tudi priporoča preventivno discipliniranje. Starše v Peti Mojzesovi 11:19 spodbuja naj izkoristijo čisto vsakdanje priložnosti, da bi v svoje otroke vcepili moralne vrednote. (Glej tudi 5. Mojzesova 6:6, 7.)

Biblijski, za vse čase veljaven nasvet staršem je jasen. Otrokom je treba dosledne in ljubeče discipline. Izkušnje iz resničnega življenja dokazujejo, da takšen nasvet res pomaga. *

Premagovati pregrade, ki razdvajajo ljudi

Ljudi danes delijo rasne, nacionalne in etnične pregrade. Zaradi teh umetno ustvarjenih zidov se je po vsem svetu v vojnah prelilo že kar nekaj nedolžne krvi. Če naj se oziramo v zgodovino, potem so obeti, da bi moški in ženske različnih ras in narodov drug drugega kdaj šteli za sebi enakega in temu ustrezno drug z drugim tudi ravnali, res slabi. »Rešitev je v našem srcu,« pravi neki afriški državnik.¹¹ Toda spremeniti človekovo srce ni prav nič lahko. Poglejmo pa, kako biblijsko sporočilo trka na srce in podpira stališče enakosti.

Biblijski nauk, da je Bog naredil »iz ene krvi ves rod človeški«, ne dopušča nikakršne  zamisli o tem, da je kaka rasa boljša od druge. (Dejanja 17:26) Pravi, da je na zemlji v bistvu samo ena rasa – in to človeška. Biblija nas nadalje spodbuja, naj bomo »posnemalci Boga«, za katerega pravi: »[On] ne gleda na lice, temuč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično.« (Efežanom 5:1; Dejanja 10:34, 35) Vse, ki Biblijo jemljejo resno in si resnično prizadevajo živeti po njenih naukih, to spoznanje združuje. Seže namreč najgloblje, v samo srce in premaga razdiralne pregrade, ki jih je naredil človek. Oglejmo si to na zgledu.

Ko je Hitler Evropo preplavljal z vojno, se neka skupina kristjanov – Jehovove priče – pod nobenim pogojem ni hotela pridružiti prelivanju nedolžne krvi. Niso hoteli ‚dvigniti meča‘ nad soljudi. Tako so se postavili zato, ker so hoteli ugajati Bogu. (Izaija 2:3, 4; Miha 4:3, 5) Trdno so verjeli, kar uči Biblija, namreč, da niti en narod ali rasa ni boljša od druge. (Galatom 3:28) Tako so se Jehovove priče zaradi svoje miroljubnosti med prvimi znašli v koncentracijskih taboriščih. (Rimljanom 12:18)

Toda vsi, ki so trdili, da se ravnajo po Bibliji, se niso postavili tako. Martin Niemöller, nemški protestantski duhovnik, je nedolgo po drugi svetovni vojni napisal: »Kdor hoče Bogu naprtiti krivdo za [vojne], ne ve ali pa noče vedeti, kaj pravi Božja Beseda. [...] Cerkve krščanstva so stoletja, vedno znova voljno blagoslavljale vojne, vojake in orožje ter [...] molile za uničenje svojih sovražnikov v vojni, kar je povsem nekrščansko. Za vse to smo krivi mi in naši očetje, nikakor pa ne Bog. Nas, kristjane, je zato danes lahko sram pred neko tako imenovano sekto, kot so Iskreni preučevalci Biblije [Jehovove priče], katerih stotine in tisoči so morali v koncentracijska taborišča, ali [celo] umreti, ker so odklonili vojaško službo in niso hoteli streljati na soljudi.«¹²

Jehovove priče so vse do danes poznani po svojem bratstvu, ki zedinja Arabce in Žide, Hrvate in Srbe, Hutuje in Tutsije. Vendar pa Priče radi priznajo, da takšne enotnosti niso dosegli, ker bi bili boljši od drugih, temveč ker jih je k temu motivirala moč Božjega sporočila. (1. Tesaloničanom 2:⁠13)

Uporabne smernice, ki prispevajo k dobremu duševnemu zdravju

Človekovo telesno zdravje je pogosto odvisno od duševnega in čustvenega zdravja. Tako so denimo z znanstvenimi raziskavami odkrili, da je jeza škodljiva. »Iz večine razpoložljivih dokaznih virov je razvidno, da so vzkipljivi ljudje v večji nevarnosti, da zbolijo za boleznijo srca in ožilja (ali za katero drugo), in sicer iz različnih razlogov: ker pri drugih nimajo tolikšne opore, zaradi povečane biološke dejavnosti, kadar se razjezijo, in ker se pogosteje predajajo zdravju škodljivim navadam,« pravita dr. Redford Williams, vodja vedenjskega raziskovanja na Dukejskem univerzitetnem zdravstvenem centru, in njegova žena, Virginia Williams, v svoji knjigi Anger Kills (Jeza ubija).¹³

Biblija pa je že tisočletja pred temi znanstvenimi raziskavami preprosto, a jasno  izrazila zvezo med našim čustvenim počutjem in telesnim zdravjem: »Srce mirno je življenje vsemu telesu, nevoščljivost pa je gniloba v kosteh.« (Pregovori 14:30; 17:22) Biblija modro svetuje: »Odjenjaj od jeze in pústi togoto,« in »Ne bodi prenaglega duha za jezo.« (Psalm 37:8; Propovednik 7:⁠9)

V Bibliji je tudi razumen nasvet, kako obvladovati jezo. V Pregovorih 19:11 denimo piše: »Razum [uvid, NW] zadržuje človeku jezo, in v čast mu je izpregledati pregrešek.« Hebrejska beseda za »uvid« je izpeljana iz glagola, ki opozarja na to, da kdo »pozna razlog« za kaj.¹⁴ Moder nasvet je torej: »Premislite, preden kaj storite.« To, da skušate dojeti ozadje tega, zakaj drugi tako ali drugače govorijo ali ravnajo, vam lahko pomaga, da ste strpnejši in manj ujezljivi. (Pregovori 14:⁠29)

Še en uporaben nasvet najdemo v Listu Kološanom 3:13, kjer piše: »Prenašajte drug drugega in si odpuščajte.« Manjša vznemirjenja so pač del življenja. Tako besedna zveza »prenašajte« namiguje na to, naj bomo strpni do tistega, kar nam pri drugih ni všeč. In »odpustiti« pomeni ne misliti več na žalitev. Včasih je modrejše nehati misliti na grenka čustva, kakor pa jih pestovati; kuhanje jeze naše breme le še povečuje. (Glej okvirček »Uporabne smernice za človeške odnose«.)

Dandanašnji ne manjka nasvetov in smernic iz vsakovrstnih virov. Biblija pa je vendarle nekaj čisto posebnega. Njen nasvet ni le gola teorija in nikoli nam ni v škodo. Njena modrost se je izkazala za ‚zelo zanesljivo‘. (Psalm 93:5) Skratka, biblijski nasveti so primerni za vse čase. Resda je bila spisana pred skoraj 2000 leti, toda njene besede so še vedno uporabne. Na nas enako vplivajo, pa naj smo takšne ali drugačne barve kože, naj živimo v tej ali oni državi. Biblijske besede imajo tudi moč, moč, ki ljudi spreminja na bolje. (Hebrejcem 4:12) Zato si lahko ob branju te knjige in udejanjanju njenih načel izboljšamo življenje.

[Podčrtne opombe]

[Poudarjeno besedilo na strani 24]

Biblija daje za družinsko življenje jasne in razumne nasvete

[Okvir na strani 23]

Značilnosti zdravih družin

Pred več leti je neki učitelj in družinski izvedenec opravil obsežno anketo, v kateri so nad 500 strokovnjakov, ki poklicno sodelujejo z družinami, povprašali, katere poteze imajo po njihovem opazovanju »zdrave« družine. In zanimivo: med najpogosteje omenjenimi so bile tiste, ki jih je že davno priporočala Biblija.

Na vrhu seznama je bila dobra komunikacija, skupaj z učinkovitimi metodami usklajevanja razlik. Zdravim družinam je skupno to, da »nihče ne gre spat jezen na drugega«, je opazil anketar.⁶ Biblija je že pred dobrimi 1900 leti svetovala: »Jezite se, a ne grešite! Solnce naj ne zaide nad jezo vašo.« (Efežanom 4:26) V biblijskih časih so za dan šteli čas med dvema sončnima zahodoma. Torej, veliko prej, preden so sodobni strokovnjaki sploh preučevali družine, je Biblija modro svetovala: z razdiralnimi elementi pri priči opravite, predno se dan konča in začne drugi.

Zdrave družine se tudi »ne lotevajo zadev, ki bi utegnile izzvati ogenj v strehi, tik preden gredo od hiše ali pred spanjem«, je še ugotovil anketar. »Kar naprej sem poslušal besedi ‚pravi čas‘.«⁷ Takšne družine so nehote potrdile biblijski pregovor, ki je bil napisan pred več kot 2700 leti: »Kakor zlata jabolka v srebrnih pletenicah je beseda ob pravem času.« (Pregovori 15:23; 25:11) Lahko da ta primera govori o zlatih okraskih v obliki jabolk, ki so jih nalagali na srebrne pladnje z vgraviranimi vzorci in so v biblijskih časih predstavljali nekaj cenjenega in lepega. Iz nje veje sporočilo, da so besede, ob pravem času izgovorjene, lepe in dragocene. Prave besede, izrečene ob pravem času, so v stresnih okoliščinah res neprecenljive. (Pregovori 10:⁠19)

[Okvir na strani 26]

Uporabne smernice za človeške odnose

»Srdite se, a nikar ne grešite, govorite v svojem srcu, na svojem ležišču in umolknite!« (Psalm 4:5, SSP; v NW 4:4) Ko gre za manjše žalitve, je večinoma modrejše brzdati svoje besede in se tako ogniti čustvenim izzivom.

»Nekateri blebeta kakor meč, ki prebada, modrih jezik pa je kakor zdravilo.« (Pregovori 12:18) Premislite, preden kaj rečete. Z blebetanjem lahko samo ranite druge in zgubite prijatelje.

»Rahel odgovor odvrača togoto, zbadljiva beseda pa zbuja jezo.« (Pregovori 15:1) Da bi se lahko odzvali rahlo, blago, se je vsekakor treba obvladati, toda če tako ravnamo, zmanjšamo probleme in smo z drugimi laže v mirnejših odnosih.

»Začetek prepira je, kakor če kdo vodo pušča iz jeza, zato preden izbruhne, zapústi spor!« (Pregovori 17:14) Kadar se znajdemo v položaju, ko bi lahko izbruhnil prepir, je modrejše oditi, preden bi zgubili obvladanje.

»Ne daj se prehitro užaliti, kajti užaljenost pestujejo neumni.« (Propovednik 7:9, The New nglish Bible) Za čustvi ponavadi pridejo dejanja. Kdor se hitro užali je neumen zato, ker ga to lahko navede na nepremišljene besede ali dela.

[Slika na strani 25]

Jehovove priče so bili med prvimi v koncentracijskih taboriščih