Zmotno predstavljena knjiga

»Nauk o tem, da Zemlja dvojno kroži, okrog svoje osi in okrog Sonca, je zgrešen in povsem v nasprotju s Svetim pismom.« To je leta 1616 v svojem dekretu izjavila kongregacija za indeks rimskokatoliške cerkve.¹ Pa se Biblija res ne strinja z znanstvenimi dejstvi? Ali pa je bila morda le zmotno predstavljena?

POZIMI 1609/10 je Galileo Galilei svoj na novo izumljen teleskop obrnil proti nebu in videl, da okoli Jupitra krožijo štiri lune. Kar je videl, je omajalo prevladujoče prepričanje, da vsa nebesna telesa krožijo samo okoli Zemlje. Že prej, leta 1543, je poljski astronom Nikolaj Kopernik postavil teorijo, da se planeti vrtijo okoli Sonca. Galileo pa je zdaj dokazal, da je ta teorija znanstvena resnica.

Toda za katoliške teologe je to bilo krivoverstvo. Cerkev je namreč že dolgo zagovarjala, da je Zemlja središče vesolja.² To so utemeljevali z dobesedno razlago svetopisemskih vrstic, ki za Zemljo pravijo, da je postavljena ‚na svojih temeljih in vekov veke ne omahne‘. (Psalm 104:5, EI) In tako so Galilea poklicali v Rim pred inkvizicijo. Tu so ga ostro zasliševali in bil je prisiljen svoja odkritja preklicati. Do konca življenja je bil v hišnem priporu.

Leta 1992, kakih 350 let po Galilejevi smrti, je katoliška cerkev končno priznala, da je imel vendarle prav.³ Toda če je Galileo imel prav, ali je bila potem Biblija v zmoti?

Dokopati se do pravega pomena biblijskih odlomkov

Galileo je verjel, da je Biblija resnična. Ko je s svojimi znanstvenimi odkritji trčil ob prevladujočo razlago nekaterih biblijskih vrstic, je menil, da so teologi pač zgrešili njihov pravi pomen. Navsezadnje »si dve resnici nikoli ne nasprotujeta«, je napisal.⁴ Dejal je, da si točno določni znanstveni izrazi ne nasprotujejo z vsakdanjimi besedami iz Biblije. Toda teologi se niso dali prepričati. Vztrajali so, da je vse biblijske izjave o Zemlji treba jemati dobesedno. Tako pa niso le zavrnili Galilejevih odkritij, temveč so tudi zgrešili pravi smisel teh svetopisemskih izrekov.

Zdrav razum bi nam pač moral povedati, da to, če Biblija govori o »četverih voglih zemlje«, še ne pomeni, da so njeni pisci menili, da je Zemlja dobesedno štirioglata. (Razodetje 7:1) Biblija je pač pisana v jeziku preprostih ljudi in pogosto v živopisnih govornih figurah. Ko torej za Zemljo govori, da ima ‚štiri vogle‘, trdne ‚temelje‘, ‚stebre‘ in »vogelni kamen«, tega ne pravi zato, da bi jo znanstveno opisovala.  Očitno le slikovito govori, kot to tudi mi pogosto počnemo v vsakdanjem govoru. * (Izaija 51:13, EI; Job 38:⁠6)

Življenjepisec L. Geymonat v svoji knjigi Galileo Galilei piše: »Ozkogledni teologi, ki so znanosti za podlago hoteli postaviti le biblijsko razlaganje, so s tem samo spravili Biblijo na slab glas.«⁵ In res so storili prav to. Znanosti nerazumnih okov ni nadela Biblija sama, temveč teologi, s tem kako so jo razlagali.

Podobno tudi današnji verski fundamentalisti izkrivljajo Biblijo, ko trdijo, da je bila Zemlja ustvarjena v šestih 24-urnih dnevih. (1. Mojzesova 1:3–31) To pa se ne sklada niti z znanostjo niti z Biblijo. Kakor v vsakdanjem govoru tako je tudi v Bibliji beseda »dan« večpomenski izraz in izraža različno dolge časovne enote. V Prvi Mojzesovi knjigi 2:4, SSP, kar vseh šest dni skupaj imenuje en »dan«. Hebrejska beseda, ki je v Bibliji prevedena z »dan«, lahko preprosto pomeni »neko daljše časovno obdobje«.⁶ Torej za trditev, da so ustvarjalni dnevi trajali po 24 ur, sploh ni biblijskega razloga. In ker fundamentalisti učijo drugače, Biblijo zmotno predstavljajo. (Glej tudi 2. Petrov 3:⁠8.)

Teologi so v preteklosti Biblijo že večkrat izkrivljali. Oglejmo si zdaj, s čim še so tako imenovane krščanske vere zmotno predstavile tisto, kar piše v njej.

Vera jo je zmotno predstavila

S svojimi deli Bibliji pogosto kvarijo ugled ravno tisti, ki pravijo, da se ravnajo po njej in jo spoštujejo. Tako se je dogajalo, da so tako imenovani kristjani v imenu Boga med seboj prelivali kri. Biblija pa Kristusove sledilce opominja, naj ‚ljubijo drug drugega‘. (Janez 13:34, 35; Matevž 26:⁠52)

Nekateri duhovniki že kar skubijo svoje črede, ko izvabljajo od njih težko prisluženi denar in tako ravnajo povsem v nasprotju s svetopisemskim navodilom: »Brezplačno ste prejeli, brezplačno dajajte.« (Matevž 10:8; 1. Petrov 5:2, 3)

Biblije torej nikakor ne gre soditi po besedah in delih teh, ki jo samo navajajo oziroma trdijo, da živijo po njej. Človek, ki ga ne obremenjujejo predsodki, bo zato bržda želel sam raziskati, o čem vse Biblija govori in zakaj je tako izredna knjiga.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 4]

Dva od Galilejevih teleskopov

[Slika na strani 5]

Galileo pred inkvizitorji