Vrhunci preteklega leta

POROČILA z vsega sveta potrjujejo, da so Jehovove priče bolj kot kdaj prej zaposleni z oznanjevanjem dobre novice o Kraljestvu »po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom«. (Mat. 24:14) Zaradi njihove zdržljivosti ter skupnih in nesebičnih del, storjenih iz ljubezni, se je razglasila Jehovova beseda in razširila njihova vera v Boga po vseh krajih. (1. Tes. 1:8)

SPODBUDNO IN PRIJETNO DRUŽINSKO ČAŠČENJE

Jehovove priče smo 1. januarja 2009 uvedli pomembno spremembo v svojem tedenskem urniku shodov. Občinsko preučevanje knjige se zdaj imenuje občinsko preučevanje Biblije in je na programu skupaj  s Teokratično strežbeno šolo in službenim shodom. Vsi smo bili spodbujeni, da večer, ki je bil prej namenjen občinskemu preučevanju knjige, zdaj posvetimo družinskemu čaščenju.

Kako pa so se Jehovovi služabniki odzvali na to ljubečo spremembo? Občutke mnogih bi lahko povzeli z besedami nekega moža, ki je napisal: »Hvala, hvala in še enkrat hvala. Z besedami ne morem opisati, kako zelo nama z ženo koristi večer za družinsko čaščenje. Še bolj sva vzljubila Jehova, obenem pa sva se tudi midva kot zakonca zbližala. To je res čudovita in modra priprava našega nebeškega Očeta!«

Kaj pa družine storijo, da bi ta na novo pridobljeni čas kar najbolje izkoristile? Neka mati je napisala: »Kak večer skupaj pregledujemo 31. stran iz Prebudite se!, kak drug večer pa si ogledamo katerega od videoposnetkov, ki jih je pripravila naša organizacija. Otroci uživajo pri družinskem čaščenju, se radi učijo, pa tudi sami raziskujejo. En mesec imajo za nalogo, da raziščejo kak biblijski lik, naslednji mesec pa o tem pripravijo govor. Isto velja za naju z možem. Ko je imel najin desetletni sin prvič takšno predstavitev, je govoril o Noetu. Imel je res odličen govor! Povedal nam je celo, kako lahko te informacije uporabimo danes. Na koncu nam je pokazal maketo Noetove barke, ki jo je sam izdelal. Naslednji teden pa je imela nalogo hčerka. Govorila je o misijonarskih potovanjih apostola Pavla. Ko je končala, smo ji vsi zaploskali. Za nas je imela pripravljen tudi kviz, ki ga je poimenovala Ali se spomnite?. Bilo je čudovito!« Za to družino je večer, namenjen družinskemu čaščenju, pravi blagoslov od Jehova. Mati še pove: »Za naju z možem je bilo preteklo leto precej težko, in prav to sva potrebovala, da sva lahko zdržala.«

 Neka druga sestra je napisala: »Rada bi izrazila hvaležnost za to pripravo, ki me je duhovno prebudila! Ko so najini otroci odrasli in se odselili, z možem nisva več imela rednega družinskega pouka. Zdaj pa ga imava. Največkrat preučujeva po dve uri, in čas nama mine tako hitro!«

Želimo, da bi zdaj, ko se velika stiska vse bolj približuje, čas, ki ga namenite za družinsko čaščenje, pripomogel k temu, da bi še globlje kopali po Božji Besedi in se duhovno okrepili ter se tako laže upirali Hudiču. Ta dragoceni čas kar najbolje izkoristite. To vam bo pomagalo, da se boste približali Bogu, on pa se bo približal vam. (Jak. 4:7, 8)

VEČJI POUDAREK NA PONUJANJU BIBLIJSKIH POUKOV

Občine so bile spodbujene, da od januarja 2009 naprej določijo eno soboto ali nedeljo v mesecu za ponujanje biblijskih poukov. In kakšen je bil izid? Mnogi oznanjevalci so bili presenečeni in zelo veseli – presenečeni zato, ker so videli, da je pouk laže ponuditi, kot so mislili, veseli pa zato, ker so pouk s knjigo Kaj Biblija v resnici uči? sprejeli najrazličnejši ljudje. Potujoči nadzorniki poročajo, da so občine navdušene nad to novo pripravo in da so prvi rezultati zelo obetavni. V Italiji so na primer v prvih petih mesecih začeli več kot 8000 biblijskih poukov.

Oznanjevalci, ki niso nikoli vodili biblijskih poukov, zdaj opravljajo ponovne obiske in začenjajo pouke. Carolina iz Peruja je povedala: »Pred to pripravo nisem imela nobenega biblijskega pouka, toda ko smo bili spodbujeni, naj se en dan v mesecu osredinimo na ponujanje poukov, sem uvidela, da si za to moram prizadevati. Uspelo mi je stanovalcem pokazati, da Biblije  ni težko preučevati in da to ne vzame veliko časa. Upoštevala sem dobljene predloge in z Jehovovo pomočjo dosegla dobre rezultate. Zdaj vodim dva biblijska pouka.«

Satya, pionirka iz Velike Britanije, se je bala ponuditi biblijski pouk že na prvem obisku. Toda tisti dan, ki je bil določen za ponujanje poukov, se je odločila, da ne bo šla domov, dokler ne bo te metode preizkusila. Bila je vesela, ko je neka gospa takoj sprejela njeno ponudbo. Bilo je dosti lažje, kot je Satya pričakovala!

Luca, mlad brat iz Palerma na Siciliji, je redno nosil naše revije neki vdovi, ki si ni upala nikogar povabiti v hišo. Nekega sobotnega popoldneva, na dan ponujanja biblijskih poukov, pa je Luca prišel k njej z odprto knjigo Biblija uči in iz nje prebral en odlomek. Gospo je knjiga pritegnila in se je z Lucom pogovarjala kar nekaj časa. Luca ji je povedal, da ima v roki odgovore na njena vprašanja, tudi na vprašanje, ali bo še kdaj videla svojega moža. Knjigo je odprl na 72. strani, kjer piše, kdo bo obujen. To biblijsko upanje je gospo ganilo, in sprejela je biblijski pouk. Zdaj brez strahu povabi Priče v svoj dom in redno preučuje Biblijo.

Neki okrajni nadzornik v Peruju je poročal: »Zaradi te priprave se je v mnogih občinah že od samega začetka povečevalo število biblijskih poukov. V neki občini v Chiclayu so v enem mesecu poročali 25 novih poukov, v Chepénu pa so začeli 24 novih poukov.«

Pri ponujanju biblijskih poukov imajo uspeh tudi mladi oznanjevalci. Enajstletna Giovanna iz São Paula v Braziliji pripoveduje: »Nekega sobotnega popoldneva sva z mamo oznanjevali od vrat do vrat in ponujali biblijske pouke s knjigo Biblija uči. Pri prvih vratih sva stanovalca, dobro znanega poslovneža, vprašali,  ali verjame, da je Biblija navdihnjena od Boga. Odgovoril je pritrdilno. Nato sem mu prebrala vrstico iz 2. Timoteju 3:16. Rekel je, da je prevzet nad tem, da mu mlada deklica pripoveduje tako lepe stvari, in je sprejel knjigo.

Ko sem šla k temu moškemu na ponovni obisk, sem s seboj vzela dedka, saj sta se med seboj poznala. Moški naju je povabil, naj vstopiva. Prosila sem ga, naj si pogleda vsebinsko kazalo v knjigi Biblija uči in izbere temo, ki ga najbolj zanima. Izbral je 11. poglavje z naslovom ‚Zakaj Bog dopušča trpljenje?‘. Ko smo prebrali prva dva odstavka, sta z ženo imela veliko vprašanj. Bila sta zelo vesela, da sta vse odgovore našla v Bibliji, in sta privolila v reden pouk. Tudi jaz sem bila neizmerno vesela, da sem že pri prvih vratih vzpostavila pouk!«

Seveda ne bo kar vsak sprejel biblijskega pouka, niti ne bodo vsi, ki začnejo preučevati, v tem tudi vztrajali. Toda kot Božji sodelavci se še naprej trudimo, da ponudimo biblijski pouk čim več ljudem, saj vemo, da zdaj, pred uničenjem Satanove stvarnosti, Jehova vleče ovcam podobne ljudi v svojo organizacijo. (Jan. 6:44; 1. Kor. 3:9)

TEHNIKA POMAGA POSPEŠEVATI RAST

Jehovovo ljudstvo se veseli izpolnitve vznemirljive prerokbe: »Iz majhnega jih bo nastalo tisoč in iz neznatnega mogočen narod. Jaz, Jehova, bom to pospešil ob svojem času.« (Iza. 60:22) Nobenega dvoma ni, da Jehova z uporabo tehničnih novosti pospešuje duhovno rast v tem razburljivem času. Tako je Vodstveni organ odobril programiranje administrativnega programa, ki ga zdaj lahko uporabljajo podružnice po vsem svetu.

 Skupina, ki dela na tem projektu, je najprej delovala v južnoafriški podružnici, nato pa se je preselila na svetovni sedež v Brooklynu v New Yorku. Tu program nadgrajujejo in vzdržujejo. Približno 20 podružnic deluje kot regionalni podporni centri. Ti bližnjim podružnicam pomagajo, da se naučijo uporabljati koristne značilnosti tega računalniškega programa.

Kakšne pa so koristi tega programa? Ker vse podružnice uporabljajo isti program, si lahko izmenjujejo informacije. Podružnice po vsem svetu, ki imajo tiskarne, lahko na primer vedo, katero literaturo imajo v zalogi druge podružnice. Tako lahko, če imajo v neki podružnici katere od publikacij preveč v zalogi, druga podružnica to publikacijo naroči od nje in ji je ni treba na novo natisniti. Poleg tega ta program vsebuje tudi orodja, s katerimi lahko na podlagi preteklih naročil s  področja napovejo potrebe po literaturi v prihodnosti. Zaradi teh značilnosti programa so se v vseh podružnicah presežki zalog literature zmanjšali.

Betelski delavci lahko s tem programom učinkoviteje opravljajo naloge, kot so odprema literature, naročanje revij, sestavljanje letnih poročil o oznanjevanju, organiziranje zborovanj in zborov ter vodenje dokumentacije in korespondence, povezanih s potujočimi nadzorniki in posebnimi pionirji. S tem programom si pomagajo tudi pri nabavi, računovodstvu in vodenju inventure. Tako nismo več toliko odvisni od drage komercialne programske opreme.

NAJ DUHOVNA LUČ SVETI NA INTERNETU

Podobno kakor dobesedna luč prodre do še tako temnih kotičkov, tudi luč Božjega ljudstva sveti na vseh koncih zemlje. (Mat. 5:16) Še zlasti uporabno orodje, ki razsvetljuje najbolj oddaljene kraje, je naša uradna spletna stran www.watchtower.org. Na tej spletni strani so članki iz revij, traktati in brošure v kakih 383 jezikih ter celotno Sveto pismo – prevod novi svet v 11 jezikih. Vsega skupaj je na voljo več kot 700 člankov. Domača stran se tedensko obnavlja in vsebuje najnovejše članke o zanimivih temah. Kakšni pa so rezultati tega, da je gradivo, ki je v pisni obliki objavljeno v toliko jezikih, zdaj takoj dostopno tudi na internetu?

Pat, ki živi na Floridi v ZDA, je ugotovila, da je na spletni strani mogoče najhitreje dobiti literaturo v tujih jezikih. Napisala je: »Potem ko smo končali akcijo razdeljevanja traktata Ali bi radi spoznali resnico?, sem za ljudi, ki so sicer sprejeli traktat v angleščini, vendar drugače govorijo drug jezik, natisnila traktat v njihovem jeziku.« In kakšen je bil izid?

 Pat je za gospo, ki je lastnica majhne stojnice na tržnici, natisnila traktat v tajščini. Gospa je bila vesela in ni mogla verjeti, da je Pat tako hitro našla literaturo v tajščini. Ta ženska, kakor tudi stranke na tržnici, so želele dobiti naslov naše spletne strani, da bi jo lahko same obiskale. Ena od žensk je povabila Pat, naj jo obišče na njenem domu, da bi nadaljevali razgovor. Podobno kakor Pat so tudi mnogi drugi videli, da jim pride zelo prav, če s spleta natisnejo nekaj strani v različnih jezikih, ki jih potem ponudijo ljudem drugih narodnosti.

Lani je našo spletno stran obiskalo več kot 24 milijonov ljudi z vseh celin. Od leta 2007 se je število obiskovalcev povečalo za 33 odstotkov. Posamezniki z vsega sveta, tudi z oddaljenih otokov, zaprosijo za obisk ali biblijski pouk na domu. Število kuponov, poslanih po elektronski pošti, je od leta 2007 naraslo za kakih 55 odstotkov. Res je, duhovna luč sveti tudi v najbolj oddaljenih krajih zemlje, kar je  vse v hvalo in slavo našemu Očetu v nebesih. (Mat. 5:16)

Poleg spletne strani www.watchtower.org je bila izdelana tudi spletna stran www.pr418.com. Na njej so v digitalni obliki na voljo nekatere glavne publikacije. Za kako koristno pa se je izkazala ta posebna spletna stran?

Trisha iz Misurija v ZDA je izrazila občutke mnogih, ko je rekla: »Veselim se četrtkov.« Zakaj? Zato ker običajno lahko ob četrtkih s spletne strani www.pr418.com prenese posnetke novih številk Stražnega stolpa in Prebudite se!. Trisha je samo ena od tisočev naših bratov in sester po svetu, ki pogosto obiskujejo to duhovno bogato spletno stran in si prenašajo avdioposnetke revij, Biblije, dram, knjig, brošur in traktatov v 27 jezikih. Na voljo so tudi publikacije v ameriškem znakovnem jeziku, in sicer v dveh najbolj razširjenih videoformatih.

Kdo vse pa uporablja to spletno stran in si z nje prenaša publikacije? Predvsem naši duhovni bratje in sestre, pa tudi širša javnost v več kot 200 deželah, tudi v nekaterih, kjer je naše delovanje omejeno. Redni obiskovalci prihajajo s področij, kot so Papua Nova Gvineja, Sveta Helena in celo Antarktika. In kako ta možnost koristi bratom in sestram? V Francosko Polinezijo na primer zaradi zamud v ladijskem prometu naše natisnjene revije pogosto prispejo šele po datumu izida. Ker pa imajo celo oznanjevalci na najbolj oddaljenih otokih dostop do interneta, lahko najnovejše izdaje poslušajo, takoj ko so objavljene na spletni strani.

Deborah iz Illinoisa v ZDA ima resne zdravstvene težave in je zato nekako odrezana od občine, poleg  tega si tudi težko zapomni, kar prebere. Zdaj ko si je začela prenašati posnetke publikacij in jih poslušati, pa pravi: »Gradivo si laže zapomnim in se lahko bolj samozavestno pogovarjam o tem, kar sem poslušala.«

Zakonca iz mesteca v Teksasu v ZDA preučujeta Biblijo z neko žensko iz Sibirije in sta vesela, da lahko zanjo prenašata avdioposnetke revij v ruščini. Neki brat iz Kalifornije v ZDA vsak dan uživa v jutranjem teku. S seboj vzame digitalni predvajalnik, si nadene slušalke in med tekom posluša naše revije.

Neki zakonski par iz majhnega mesta na severu Nove Zelandije si vsak teden prenese avdioposnetke gradiva za shode – preučevalni članek iz Stražnega stolpa, poglavji iz knjig Ostanite v Božji ljubezni in Uči se od Velikega učitelja ter poglavja iz Biblije, ki so tisti teden določena za branje. Gradivo nato poslušata ves teden. Mož je povedal: »Ugotovila sva, da se zdaj veliko več pogovarjava o duhovnih stvareh kakor pa o stresu, ki ga doživljava na delu.« Mnoge družine po svetu imajo podobno navado.

Poglavja iz Biblije, ki so določena za branje, so vsak teden prenesena po večtisočkrat, še zlasti ob torkih. Največkrat pa se vsako soboto in nedeljo prenese tekoči preučevalni članek iz Stražnega stolpa. Prav tako lahko občinski starešine neposredno s spletne strani natisnejo obrazce in govorne očrte. Rečemo lahko, da te priprave pomagajo organizaciji privarčevati čas, denar in delo.

»PRILOŽNOST ZA PRIČEVANJE«

Jehovove priče si sicer prizadevajo »mirno in tiho žive[t]i v vsej bogovdanosti«, toda niso presenečeni, kadar doživljajo preganjanje. (1. Tim. 2:1, 2) Jezus  Kristus je namreč svoje učence posvaril, da jih bodo ljudje sovražili. Rekel je: »Ljudje [bodo] položili roke na vas in vas preganjali. Izročali vas bodo v sinagoge in ječe ter vas zaradi mojega imena vlekli pred kralje in deželne upravitelje.« Poudaril pa je tudi, da bo takšno preganjanje imelo ravno nasproten učinek, kakor ga pričakujejo sovražniki čistega čaščenja. Napovedal je: »Tako boste imeli priložnost za pričevanje.« (Luk. 21:12, 13, 17)

Jezusova prerokba se res izpolnjuje. Z Jehovovimi pričami marsikje ravnajo nepravično. Bratje v mnogih deželah so na sodiščih izbojevali zmage, kar jim je pomagalo zaščititi svojo pravno svobodo, med drugim tudi pravico do oznanjevanja po hišah in svobodnega zbiranja k čaščenju. Nekateri izzivi sicer ostajajo, vendar pa smo v tem letu dosegli pomembne pravne zmage, ki potrjujejo, da so naše dejavnosti verske narave.

Avstrija:

Po 30 letih prizadevanj naših bratov je maja 2009 avstrijsko Zvezno ministrstvo za šolstvo, umetnost in kulturo Jehovovim pričam kot verski skupnosti podelilo najvišji možni pravni status. Priče so tako ena od 14 verskih skupnosti v Avstriji, ki imajo ta status. Evropsko sodišče za človekove pravice pa je po ugodni razsodbi julija 2008 izreklo še tri razsodbe v korist naših bratov v Avstriji, ki so potrjevale, da so Jehovove priče nesporno polno priznani kot verska skupnost.

Južnoafriška republika:

Leta 2005 je bila v imenu Watch Tower Bible and Tract Society v Južnoafriški republiki in članov Svetovnega reda posebnih polnočasnih služabnikov Jehovovih prič, ki delajo v južnoafriškem Betelu, na delovnem sodišču v tej državi vložena tožba  proti južnoafriškemu ministrstvu za delo. S tožbo so želeli doseči, da po južnoafriških delovnih zakonih betelčanov ne bi več uvrščali med zaposlene. Delovno sodišče je marca 2009 z ugodno razsodbo to potrdilo. Potrdilo je tudi, da so dejavnosti, ki se opravljajo v Betelu, verske narave.

Uganda:

Leta 2007 je Ugandska uprava za davčne prihodke izdala odločbo, da so člani Svetovnega reda posebnih polnočasnih služabnikov Jehovovih prič, ki delajo v ugandskem Betelu, po ugandskem Zakonu o davku na dohodek šteti med zaposlene. Zato je bila v imenu Mednarodnega združenja Preučevalcev Biblije (IBSA) na vrhovnem ugandskem sodišču v Kampali vložena tožba proti Ugandski upravi za davčne prihodke. Junija 2009 je vrhovno sodišče odločilo v korist IBSE. Razsodilo je, da ugandski betelčani ne spadajo med zaposlene. Sodišče je bilo še posebej pozorno na to, da vsi betelčani »dobivajo enako denarno podporo, in to ne glede na delo, ki ga opravljajo«. Sklenilo je, da so betelčani člani verskega reda, ki imajo, medtem ko v Ugandi opravljajo dobrodelne in verske dejavnosti, zagotovljeno hrano, bivališče in skromno denarno podporo samo za osebne potrebe.

Armenija:

Oblasti nadaljujejo z aretacijami in zapirajo naše brate, ki so vojaški obvezniki, pa jim vest ne dovoljuje opravljati vojaške službe. Avgusta 2009 je bilo v zaporu 74 bratov. Ker so vsa domača sodišča razsodila proti bratom, so bile na Evropsko sodišče za človekove pravice naslovljene štiri ločene prošnje za pomoč. Poleg tega vlada našim bratom še vedno nalaga pretirano visok davek na dodano vrednost za versko literaturo, ki jo dobijo iz drugih držav. Toda prepričani  smo, da bodo naši bratje, ne glede na to, ali bodo tega nepravičnega finančnega bremena osvobojeni ali ne, še naprej dobro duhovno nahranjeni. (Iza. 65:13)

Azerbajdžan:

Naši bratje v tej državi imajo čedalje manjšo svobodo veroizpovedi. Vse težje dobijo literaturo in se zbirajo k čaščenju. V glavnem mestu Baku sicer imajo pravni status, toda v drugih mestih njihov položaj ni urejen. Zato na shode, ki jih imajo po domovih, pogosto protizakonito vdre policija, ki nato naše brate za več ur pridrži na policijski postaji. To se dogaja kljub temu, da zakon ne zahteva, da morajo verniki prijaviti svoja zbiranja v zasebnih domovih. Devetega aprila 2009 so naši bratje pri azerbajdžanski vladi vložili prošnjo, s katero želijo doseči, da bi bili pravno priznani po vsej državi. Prepričani smo, da bo to pravno priznanje zmanjšalo težave, ki jih doživljajo naši bratje.

Egipt:

V zadnjih treh letih so se bratje iz Egipta ter bratje iz Belgije, Italije in Združenih držav Amerike večkrat sestali z egiptovskimi oblastmi s ciljem, da bi naše delovanje pravno priznale. Rezultat tega je bil, da so oblasti bratom v Egiptu izdale dovoljenje, da se v skupinah po 30 smejo mirno zbirati k čaščenju po zasebnih domovih. Kljub temu pa se z brati še naprej grdo ravna. Služba za državno varnost ima naše brate pod nadzorom ter člane občine tu in tam zaslišuje in jim grozi. Bratje pa si poleg tega, da se sestajajo neposredno z oblastmi, tudi prizadevajo, da bi dobili priznan pravni položaj po sodni poti.

Eritreja:

Osemindvajsetega junija 2009 so oblasti aretirale 23 članov neke občine, med drugim tudi starejše sestre in tri otroke, stare od dveh do štirih let, in s  tem v celoti poteptale njihove temeljne človekove pravice. Starejše sestre so sicer medtem že izpustili, toda otroci so skupaj z materami še vedno v zaporu; očetje pa so tam že dolgo. V zaporu so torej po cele družine. Tako je zdaj zaprtih 64 bratov in sester, od katerih so trije bratje zaradi nevtralnosti glede vojaške službe v zaporu že od leta 1994, ne da bi jim sploh povedali, katere zakone naj bi prekršili.

Indija:

V zadnjih nekaj letih je Jehovove priče v Indiji med oznanjevanjem že večkrat napadla drhal. Poleg tega jih verbalno in fizično trpinčijo, jim grozijo z zaporom ter zažigajo literaturo. Pogosto jih pretepejo, nato pa aretirajo, zaprejo in kazensko obravnavajo. Jezna drhal naše brate lažno obtožuje, da kršijo krajevne zakone, in tako pritiska na krajevne oblasti, da bi proti njim ukrepale.

Decembra 2008 so se na primer tri Jehovove priče (mati, hči in desetletna vnukinja) iz Kundapure v Karnataki odpravile v vas Koni, da bi ponovno obiskale žensko, ki je želela več izvedeti o Bibliji. Kasneje je pet ali šest moških te tri Priče na silo odvedlo na tamkajšnjo policijsko postajo. Zbrala se je drhal in policija je sestre obtožila motenja tuje posesti, širjenja sovraštva med socialnimi razredi in žaljenja drugih ver. Nazadnje so Pričam vendarle dovolili oditi domov. Našim bratom in sestram v takšnih okoliščinah pomagajo odvetniki.

Moldavija:

V Pridnjestrski republiki (pokrajina v Moldaviji, ki mednarodno ni priznana kot samostojna republika) so naši bratje še naprej goreči za delo v prid Kraljestva, čeprav jim že kakih 12 let stalno grozijo, da jih bodo prepovedali ali zatrli. Bratje kljub številnim  izzivom čutijo, da jih Jehova blagoslavlja, in imajo nekaj uspeha na sodiščih pri zagovarjanju našega delovanja. Oglejmo si tri primere. Neki pravoslavni duhovnik je moral, ker je verbalno in fizično mučil dve naši sestri, ki sta oznanjevali v vasi Ordašej, za to odgovarjati in plačati globo. Mestno sodišče v Tiraspolu je odločilo v korist bratov, ki si prizadevajo registrirati našo tamkajšnjo skupnost. Prav tako je bila izdana razsodba proti mestnemu davčnemu inšpektoratu v Rybnici, ker je nezakonito obdavčil hrano, pripravljeno za prostovoljce, ki so sodelovali pri gradnji neke kraljestvene dvorane.

Kazahstan:

Pisarna generalnega tožilca republike Kazahstan je sprožila proteste, ki so našim bratom prinesli ugodne razsodbe. Pred tem so sodišča v Kzyl-Ordi, Čimkentu in Saryagaču odredila šestmesečno ustavitev naše verske dejavnosti. Toda z razsodbami, izdanimi novembra 2008, so naši bratje v kzylordskem okrožju, Čimkentu in celotnem južnem delu Kazahstana spet dobili versko svobodo. Poleg tega je decembra 2008 mestno sodišče v Atyrauju končno odločilo, da imajo Jehovove priče pravico, da se v tem mestu pravno registrirajo, potem ko je lokalna oblast to njihovo prošnjo sedem let zavračala.

Rusija:

Tožilec in številni drugi državni uslužbenci so v preteklem službenem letu večkrat preiskali naše upravno središče v tej državi. Njihov namen je bil jasen: protizakonito ustaviti naše verske dejavnosti. Tudi drugi naši bratje in sestre so morali prenašati nadlegovanje in prestati na stotine neutemeljenih preiskav. Tako je nekoč policija nezakonito vdrla na verski shod in takoj zatem je neka noseča sestra  imela splav. Nekega 15-letnega fanta, ki je bil tudi na shodu, pa so nezakonito priprli. Tožilstvo je na temelju zakona o preprečevanju ekstremističnih dejavnosti zaprlo več krajevnih občin in prepovedalo našo versko literaturo. Zaradi teh neutemeljenih trditev glede ekstremizma je prišlo še do drugih uradnih kršitev verske svobode, med drugim do neupravičenih aretacij in pregonov ter prepovedi vstopa štirim tujim pravnim predstavnikom Jehovovih prič, ki so pomagali Pričam braniti se pred temi lažnimi obtožbami. Enega od teh bratov so za 23 ur zadržali v moskovskem priporu.

Člani Zvezne varnostne službe so se vmešali v številne pogodbe o najemu prostorov za shode in  zborovanja ter dosegli, da so bili ti najemni dogovori preklicani. Prav tako so oblasti ustavile gradnjo novih kraljestvenih dvoran. Med zločini, storjenimi proti Pričam, so tudi mučenja tistih, ki so v priporu zaradi izmišljenih obtožb za kazniva dejanja.

Južna Koreja:

Šestnajstega junija 2008 je južnokorejska vlada preklicala izjavo z dne 7. maja 2008, s katero je ugovornikom vesti dala možnost civilne službe. Izjavila je, da je »vprašanje ugovora vesti glede vojaške službe treba še raziskati in pridobiti širše, vsedržavno soglasje«. Korejski državni zbor vse do danes ni pretehtal nobenega zakonskega osnutka o alternativni službi. Bratje čakajo na odločitve Komiteja Združenih narodov za človekove pravice, ki je že ugodno rešil dve prošnji. Januarja 2009 je korejska Predsedniška komisija za preiskovanje sumljivih smrtnih primerov v vojski potrdila, da je korejska vlada odgovorna za nasilno smrt petih Jehovovih prič, ki so bili od sedemdesetih let prejšnjega stoletja do sredine osemdesetih prisilno vpoklicani k vojakom. To je prva pomembna odločitev, ki potrjuje odgovornost države za smrti, do katerih je prišlo zaradi nasilja v vojski.

Tadžikistan:

Leta 2007 so v tej državi prepovedali versko skupnost Jehovovih prič in jim na carini zasegli literaturo, ki je prispela iz Nemčije. Priče so na vojaško sodišče vložili pritožbo, to pa jo je septembra 2008 zavrnilo. Pritožbo so nato vložili na vojaški kolegij vrhovnega sodišča, in tudi ta je pritožbo zavrnil. Te odločitve podpirajo prepoved naše verske skupnosti in zaseganje naše literature. Še naprej potekajo prizadevanja, da bi se pomagalo našim bratom.

 Turčija:

Bratje v tej državi se spoprijemajo z izzivom glede vojaške službe. Neki brat je bil zaradi svojega trdnega stališča zaprt dve leti. Mnogim drugim našim bratom, ki so vojaški obvezniki, grozijo denarne kazni, zapor in izguba službe. Marca 2009 so bratje zvedeli, da je Komite Združenih narodov za človekove pravice začel obravnavati dve pritožbi, vloženi v imenu Prič.

Poleg tega je maja 2009 Evropsko sodišče za človekove pravice odločilo, da bo skupaj obravnavalo tri nerešene pritožbe. Raziskalo naj bi, ali se šestim našim bratom kršijo človekove pravice – štirje od teh so v zaporu. Jehovovi služabniki so tema sodnima organoma hvaležni za izkazano zanimanje in upajo, da bodo dosegli vsaj nekaj olajšanja.

Uzbekistan:

Pravni položaj Jehovovih častilcev v tej državi se nenehno slabša. Naši bratje so namreč vse večkrat tarča preganjanja, ki ga neti država. Nekega očeta dveh sinov, ki je bil obsojen na dveletno zaporno kazen zaradi poučevanja religije, so 14. maja 2009 izpustili iz zapora. Naslednji dan so ga kot državljana Tadžikistana pregnali v to državo. Trije drugi bratje so ostali v zaporu zaradi organiziranja »nezakonite verske dejavnosti«. Odvetniki zanje pripravljajo pritožbe, ki jih bodo predložili uzbekistanskemu vrhovnemu sodišču. Da bi te primere rešili, so se tamkajšnji bratje in skupina bratov iz tujine že večkrat sestali z uzbekistanskim državnim komitejem za verske zadeve in njegovimi predstavniki.

EVROPSKO SODIŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

Jehovove priče v Armeniji, Avstriji, Azerbajdžanu, na Cipru, v Franciji, Gruziji, Rusiji, Srbiji in Turčiji imajo skupaj vloženih 22 prošenj, ki čakajo na  Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu v Franciji. Prošnje navajajo kršenje temeljnih človekovih pravic, katere naj bi imeli vsi državljani, ki živijo pod pravno pristojnostjo Evropske konvencije o človekovih pravicah. Devet od teh prošenj obravnava pravico do zavrnitve vojaške službe, sedem jih obravnava preganjanje in driskriminacijo zaradi vere, štiri obravnavajo izpis iz registra ali prepoved pravnega subjekta, ki ga Jehovove priče uporabljajo za organiziranje dela, dve pa ugovarjata poseganju vlade v pravico do mirnega zbiranja k čaščenju.

Sedemnajstega junija 2008 je ESČP usmerilo pozornost na pritožbo, ki jo je skupnost Association Les Témoins de Jéhovah (ATJ) vložila proti francoski vladi. V pritožbi je poudarjen diskriminacijski 60-odstotni davek na vse verske prispevke, ki jih je ATJ prejemala od leta 1993 pa do konca leta 1996. Sodišče je postavilo še dodatna vprašanja glede morebitne kršitve 9. člena Evropske konvencije, ki ureja svobodo veroizpovedi. Jehovove priče v Franciji in drugih državah Sveta Evrope zdaj čakajo, ali bo Evropsko sodišče to zadevo sprejelo v obravnavo.

Medtem ko Satan skuša uničiti pravo čaščenje, s tem da »ustvarja težave s pomočjo zakona«, ostajajo Jehovovi služabniki »trdni v veri, saj ve[do], da enako trpljenje prenašajo vsi [. . .] [njihovi] bratje po svetu«. Zato se vsi pravi častilci še naprej odločno upirajmo Satanu in zvrnimo vse svoje skrbi na Boga vse nezaslužene dobrotljivosti, saj vemo, da mu je mar za nas ter da nas bo utrdil in okrepil. (Ps. 94:20; 1. Pet. 5:7–11)

»USPOSOBLJENI, DA BODO POUČEVALI DRUGE«

Za krščansko občino je že vse od njenega začetka značilno šolanje. Apostol Pavel je Timoteju rekel: »To  [. . .] zaupaj zvestim ljudem, ki bodo potem ustrezno usposobljeni, da bodo poučevali druge.« (2. Tim. 2:2) Jehovova organizacija ima tudi danes številne izobraževalne programe. Od leta 2008 se je na primer 6528 starešin s področij, za katera skrbi podružnica v Združenih državah Amerike (med temi področji so tudi Aljaska, Bermudi ter otočji Turks in Caicos), izšolalo v 70 razredih Šole za občinske starešine v Watchtowerjevem izobraževalnem središču v Pattersonu (New York).

Intenzivni enotedenski pouk obravnava najrazličnejša področja v življenju starešina. Starešinam tako pomaga razumeti, kako lahko vodijo v oznanjevanju in postanejo še učinkovitejši učitelji v občini. (2. Tim. 4:5; 1. Pet. 5:2, 3) Tečaj jih tudi spodbuja, da naj ohranjajo svojo duhovnost in duhovnost svoje družine. Prav tako jih izuri, kako lahko prav ravnajo z besedo resnice, medtem ko pomagajo drugim. (2. Tim. 2:15) Naj navedemo nekaj od mnogih zahval starešin, ki so obiskali to šolo.

»Učitelji so nam s svojo ponižnostjo dali zgled, kako ravnati z brati in sestrami v občini. Moje srce prekipeva od hvaležnosti in spoštovanja do Vodstvenega organa. Ta program je bil ena največjih prednosti, kar sem jih bil glede izobraževanja deležen v vseh teh letih, ko sem v resnici.«

»Naš Bog Jehova ve, kaj potrebujemo in kdaj naj nam to priskrbi. Obnovil sem si vero in napolnil duhovne baterije. Ta izkušnja mi je pomagala povsem dojeti, kaj Jehova dela po vidnem delu svoje organizacije. Pomagala pa mi je tudi videti, kako on skrbi za vse svoje ljudstvo.«

»To je bila izredna izkušnja! Več ko sem se v šoli naučil, bolj sem spoznaval, kako malo vem. Na osebno  preučevanje sem začel gledati drugače, pa tudi na to, zakaj moram vse naučeno udejanjiti.«

»Šola me je usposobila, da pri skrbi za svojo družino in občino bolj odsevam Kristusov um. (1. Kor. 2:16) Pomagala mi je razmisliti o tem, kakšen človek sem.«

»Tega tedna z Jehovovimi učitelji ne bi zamenjal za nobeno univerzitetno izobraževanje.«

»Ta izkušnja je bila res poživljajoča in koristna! Vlila mi je novih moči, da še naprej vztrajam v Jehovovi službi, sem požrtvovalen in vir osvežitve svojim bratom in sestram. (Iza. 32:2) Hvala, Jehova!«

»Na tem tečaju smo občutili Jehovovo ljubezen. Bilo je, kot da bi dobili pastirski obisk od Jehova.«

»Hvaležen sem Jehovu za prednost, da sem se naučil, kako lahko bolje opravljam svojo nalogo starešina, da bo to Njemu v slavo in hvalo.«

Vodstveni organ bo poskrbel, da bodo sčasoma tudi starešine v drugih krajih deležni tega času primernega izobraževanja.

POSVETITEV PODRUŽNIC PRINAŠA VESELJE

Samuel Herd iz Vodstvenega organa je bil 24. januarja 2009 gostujoči govornik na posvetitvi nove podružnice v Tanzaniji v vzhodni Afriki. Pred 25 leti je podružnica začela delovati v trisobni zgradbi, narejeni iz pepelnatih zidakov, ki so jo Priče v Tanzaniji poznali kot »hiša št. 46 v Magomeniju«. Mnogim od 779 radostnih gostov iz 22 držav so v oči stopile solze, ko so premišljevali o tem, kako je delo napredovalo, potem  ko je bila 1987. leta prepoved preklicana. »Samo Jehova je v tej državi lahko omogočil kaj takega,« je pripomnil neki veteran v resnici. Oznanjevanje je zdaj v polnem razmahu in več kot 14.000 oznanjevalcev razveseljuje Jehova, se mu zahvaljuje in opeva njegovo ime. (Ps. 92:1, 4)

V soboto, 2. maja 2009, je v nizozemski podružnici okrog 600 bratov in sester iz 31 držav prisluhnilo posvetitvenemu govoru, ki ga je imel Theodore Jaracz iz Vodstvenega organa. Zgradbi, ki so jo zgradili leta 1983, so dodali stanovanjsko krilo. Prostore, kjer so prej tiskali revije, pa so preuredili v pisarne in video studio za Regionalni avdio-video center. Ta center pripravlja CD-je in DVD-je v 24 jezikih; večino teh jezikov govorijo v Evropi. Pripravlja tudi videoposnetke v kakih 20  znakovnih jezikih. To delo zajema usklajevanje pripravljanja CD-jev v Evropi, Afriki in Oceaniji ter DVD-jev po vsem svetu. Poleg tega nizozemska podružnica drugim podružnicam po svetu nabavlja in dostavlja stvari, ki jih te potrebujejo, in preurejeni prostori so za to povsem primerni.

»OBDRŽITE [SE] V BOŽJI LJUBEZNI«

Res imamo veliko razlogov za veselje. Kako blagoslovljeni smo, da živimo v tem razburljivem času! Tako je, kot je bilo prerokovano: »zadnji dnevi« so »kritični časi«, v katerih je »težko živeti«. (2. Tim. 3:1) Zdaj, ko je rešitev tako blizu, je za vsakega od nas zelo pomembno, da je odločen upoštevati Judovo tehtno spodbudo: »Vi pa, ljubljeni, sezidavajte se na svoji presveti veri in molite v svetem duhu, in se tako obdržite v Božji ljubezni, medtem ko s pogledom na večno življenje čakate na usmiljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa.« (Juda 20, 21)

[Shema na strani 13]

(Lega besedila – glej publikacijo)

DNEVNI OBISK NA www.watchtower.org

70.000

50.000

30.000

10.000

1999 2001 2003 2005 2007 2009

[Zemljevid na strani 21]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Države, kjer so potekali oziroma še potekajo pomembni pravni postopki.

AVSTRIJA

EGIPT

ERITREJA

UGANDA

JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA

MOLDAVIJA

ARMENIJA

TURČIJA

AZERBAJDŽAN

RUSIJA

KAZAHSTAN

UZBEKISTAN

TADŽIKISTAN

INDIJA

JUŽNA KOREJA

[Slika na strani 11]

Tudi mlajši oznanjevalci z veseljem ponujajo biblijske pouke.

 [Slike na strani 27]

V Šoli za občinske starešine se bratje usposobijo za izpolnjevanje teokratičnih odgovornosti.

[Sliki na strani 28]

Brat Jaracz ima posvetitveni govor v nizozemski podružnici.

[Sliki na strani 29]

Brat Herd ima posvetitveni govor v tanzanijski podružnici.