Vsesvetovno oznanjevanje in poučevanje

AFRIKA

ŠTEVILO DEŽEL: 57

ŠTEVILO PREBIVALCEV: 878,000.158

ŠTEVILO OZNANJEVALCEV: 1,171.674

ŠTEVILO BIBLIJSKIH POUKOV: 2,382.709

Benin:

Claude in njegova žena Marie-Claire navdušeno misijonarita že 27 let. Februarja je Marie-Claire spodrsnilo in si je zlomila nogo. Čez dva tedna pa je pri delu v misijonarskem domu padel Claude in si tudi on zlomil nogo. Oba sta imela nogo v mavcu, Marie-Claire desno, Claude pa levo. Claude je šaljivo pripomnil: »Vse rada počneva skupaj!«

Claude se je kljub mavcu lahko nekoliko prosto gibal, Marie-Claire pa je bila prisiljena ostati doma kar nekaj tednov. S štirimi biblijskimi učenci od dvanajstih se je dogovorila, da bo z njimi preučevala v misijonarskem domu. Vendar je pogrešala še druge veje oznanjevanja, zato se je odločila, da bo pred misijonarskim domom sedla za mizo, polno publikacij, in se pogovarjala z mimoidočimi. Tako je marca za  svojo mizo oznanjevala 83 ur. Ali je Jehova blagoslovil njeno pobudo? Tisti mesec je oddala 14 knjig, 452 brošur, 290 revij in več kot 500 traktatov.

Etiopija:

Arega, ki živi v neki oddaljeni vasi, se je odločil, da bo v svojem domu položil tapete. V njegovi domovini nekateri za to uporabljajo časopisni papir, toda on je želel nekaj v barvah. Na tržnici je videl moškega, ki je ponujal brošuro Večno življenje na zemlji!. Dobil je izvod te brošure in jo razstavil, ne da bi jo prebral. Liste je nalepil na stene svoje hiše. Čez dve leti je na eni od teh »tapet« opazil napisano trditev: »Jezus je bil Božji sin.« To je bilo povsem drugače od skrivnostne Trojice, o kateri so ga učili. Ker mu je to vzbudilo zanimanje, je pešačil devet ur do najbližjega mesta, da bi našel ljudi, ki pravijo, da ima Bog sina. Aregov prvi poizkus je bil neuspešen, in razočaran se je vrnil domov. Kasneje se je spet odpravil v mesto, toda tokrat so ga tamkajšnji prebivalci napotili k hiši brata, od katerega je dobil brošuro. Aregova odločenost je bila znova preizkušena, saj je brata moral čakati več ur. Ko je ta prišel domov, sta se zapletla v pogovor in nato začela preučevati Biblijo. V naslednjih mesecih je Arega večkrat odpotoval v mesto, da bi si pridobival spoznanje o Bogu. O tem, kar se je naučil, se je pogovarjal s sovaščani, zaradi česar so mu mnogi začeli nasprotovati in se ga izogibati. Toda on ni odnehal, in tudi drugi so se začeli zanimati za resnico. Ko je število zainteresiranih naraslo na 13, sta bila na to področje dodeljena dva posebna pionirja. Kmalu sta vodila več kot 40 biblijskih poukov, in približno toliko ljudi je obiskovalo shode. Zdaj je na tem področju dejavnih osem domačih oznanjevalcev. Za našega novega brata Arega so slike na steni postale več kot samo barvna dekoracija.

 Gana:

Po vsej Afriki strmo narašča uporaba mobilnih telefonov, zato pravijo, da se je tu začela »komunikacijska revolucija«. Da bi pridobile nove naročnike, so se mnoge družbe odločile, da ob določenem času ponoči omogočijo brezplačne klice. Sestra Grace je s pridom izkoristila to ponudbo. Ugotovila je, da z biblijsko učenko Monico le s težavo najdeta čas za preučevanje, ker je ta vedno s čim zaposlena. Grace je naredila vse, kar je lahko, da bi nadaljevala pouk; z Monico se je celo dogovorila, da bo k njej domov prihajala ob peti uri zjutraj. Toda Monicin urnik se je spremenil, in tudi ta čas ni več ustrezal. Nato je Grace pomislila na možnost brezplačnih nočnih pogovorov. Monica se je strinjala, in dogovorili sta se, da bosta po telefonu preučevali ob četrti uri. Toda bili sta razočarani, ko sta ugotovili, da ob tem času mnogi že uporabljajo to omrežje, zaradi česar je bilo skoraj nemogoče dobiti zvezo. Zato sta se dogovorili, da se bosta zbudili še prej, tako da bi lahko preučevali ob tretji uri, pa čeprav je bil to pravi izziv za ti zaposleni materi. Grace pravi: »Molila sem k Jehovu  in ga prosila za moč in željo, da bi nadaljevala pouk ter tako negovala zanimanje svoje učenke. Na telefonu sem si nastavila budilko in se potrudila, da sem ob tem času tudi vstala. Čeprav sem bila zelo utrujena, nisem dopustila, da bi to zatrlo mojo odločenost.« Kako vesela je bila, da se je tako potrudila, ko je leta 2008 na območnem zborovanju »Naj nas vodi Božji duh« videla, kako se je Monica krstila! Trenutno Grace uporablja isto metodo, namreč brezplačne nočne pogovore, ko preučuje z neko žensko, ki je zdaj začela obiskovati shode.

Mozambik:

Avgusta 2008 je iz nekega avtomobila, ki se je peljal mimo kolibe iz blata, v kateri živi revna ovdovela sestra, padel suknjič. Sestra je suknjič pobrala in ugotovila, da so v žepih dokumenti, trije mošnjički dragega nakita in denar v vrednosti skoraj 660 evrov. Vztrajala je, da nekdo v vasi pokliče na telefonske številke, navedene na dokumentih, in sporoči najdbo. Še istega večera so se z avtomobilom v vas pripeljali štirje moški. V prisotnosti vaških oblasti je naša sestra lastniku izročila suknjič z vso njegovo vsebino vred. Moški je začel jokati in je rekel, da bi imel le malo možnosti, da bi svoje imetje dobil nazaj, če bi suknjič prišel v roke komu drugemu, ki ni Jehovova priča. Naša zvesta revna sestra je s svojim ravnanjem lepo pričevala skupnosti, kar je bilo v veliko hvalo imenu Boga Jehova.

 SEVERNA, SREDNJA IN JUŽNA AMERIKA

ŠTEVILO DEŽEL: 55

ŠTEVILO PREBIVALCEV: 910,761.124

ŠTEVILO OZNANJEVALCEV: 3,575.123

ŠTEVILO BIBLIJSKIH POUKOV: 3,778.321

Barbados:

Mnogi starši so ugotovili, da je koristno, če svojim otrokom pomagajo učiti se biblijske vrstice na pamet. Neka starša v Grenadi sta bila vesela, ko sta izvedela, kako je njun šestletni sin uporabil biblijsko vrstico v zagovor dejstva, da je Jehova najvišji nad vsemi. Dečkov oče piše: »Nekega popoldneva, ko je moja žena Laura šla v šolo po najinega sina Stefana, jo je njegova učiteljica poklicala na stran in ji rekla: ‚Enostavno vam moram povedati, kakšen izreden vtis je name naredil vaš sin. Čeprav ne verujem isto kot vi, pa moram priznati, da občudujem, kako dobro zna zagovarjati svoje prepričanje.‘

Ko sta prišla domov, je žena z zanimanjem vprašala Stefana, kaj se je v šoli pravzaprav zgodilo, da ga je učiteljica pohvalila. Povedal je, da je med prvo šolsko uro učiteljica izjavila, da je Jezus Bog.

Stefan je nato dvignil roko, in ko ga je učiteljica poklicala, je rekel: ‚Ne, gospa učiteljica. Jezus ni Bog. Biblija pravi, da je Jezus Jehovov sin, torej ne more biti Jehova.‘

Učiteljica je odvrnila: ‚No, jaz verjamem, da je Jezus isto kot Jehova.‘

 Stefan pa je rekel: ‚Toda Biblija pravi, da je edino Jehova Najvišji, ne Jezus. Samo Jehova je Najvišji.‘ Citiral je Psalm 83:18, vrstico, ki sva mu jo malo pred tem pomagala si zapomniti in razumeti. Učiteljica je običajno videti zelo stroga, toda tokrat ni bila kos šestletnemu otroku, ki je bil opremljen s točnim svetopisemskim spoznanjem.«

Ekvador:

Več bratov se je po oznanjevanju na podeželskem področju, kjer ljudje govorijo jezik kečua, vračalo domov z avtobusom. Ker je bilo v avtobusu mogoče predvajati videoposnetke, so bratje vprašali, ali smejo potnikom, katerih je bilo veliko in so vsi govorili jezik kečua, pokazati videoposnetka o Noetu in Davidu v njihovem jeziku. Kako zelo so bili potniki presenečeni, da so gledali in slišali nekaj v svojem jeziku! Posnetek  so spremljali tako pozorno, da so takrat, ko je avtobus ustavil, da bi vstopil kak potnik, tega prosili, naj se hitro usede, tako da ne bi ničesar zamudili. Po ogledu so mnogi zaprosili za videokaseto. Nekateri so imeli biblijska vprašanja in so želeli literaturo, drugi so povedali svoje ime in dali naslov, tako da bi jih lahko kdo obiskal v mestu, vsi pa so prejeli vabilo na spominsko slovesnost, ki je bila v jeziku kečua. To je nedvomno pripomoglo k izjemni navzočnosti na spominski slovesnosti v tistem kraju.

Mehika:

Brat Gabino, ki je pionir, je oznanjeval po hišah. Prišel je do nekega doma in potrkal na vrata. Nihče se ni oglasil. Potrkal je še enkrat in nato še tretjič. Malo je počakal, potem pa potrkal četrtič. Vrata so se odprla. Pred njim je stal moški, ki je bil ves obupan in je jokal. Gabina je nemudoma povabil naprej, toda ni mogel govoriti, ker je bil preveč vznemirjen. Gabino mu je začel pomirjajoče govoriti o dobri novici, in moški se je umiril. »Ali vidite tisti stol?« je vprašal moški. »Ko ste potrkali tretjič, sem stal na njem. Vidite tisto vrv tam gori? Ko ste potrkali četrtič, sem okrog vratu že imel zanko. Toda snel sem si jo in šel odpret vrata. Hvala, ker ste bili vztrajni, saj če ne bi bili, bi se že obesil.« Pojasnil je,  da je ves strt zaradi težav z ženo. Gabino se je z njim dogovoril za biblijski pouk. Ta pionir običajno potrka na vrata samo enkrat ali dvakrat. Toda tokrat je njegova vztrajnost, morda pod vodstvom angelov, prinesla dobre rezultate.

Čile:

K neki sestri, ki je sodelovala pri vabljenju zainteresiranih na slovesnost v spomin na Kristusovo smrt, se je približala majhna deklica in jo vprašala: »Koliko ste stari?« Sestra, ki jo je vprašanje nekoliko presenetilo, je odvrnila: »Koliko si pa ti stara?« Deklica je povedala, da je stara šest let in da ji je njena mama dala pismo, ki naj bi ga izročila Jehovovi priči. Mama je svoji hčerki še naročila, naj poišče Pričo, ki ni otrok, pa tudi ne starejša oseba. Sestra je deklici povedala, da je stara 25 let. Deklica ji je dala pismo. V njem je pisalo: »Ko ste se oglasili pri meni doma, nisem zbrala poguma, da bi vam odprla. Imam hudo depresijo in prosila sem Boga za pomoč. Skušala sem tudi upoštevati to, kar učite, in brati Biblijo, toda zame je bilo to pretežko. Rada bi preučevala Biblijo z nekom, ki bi mi lahko pomagal, da bi prebolela spodleteli zakon. Če mi vi lahko pomagate, prosim, pridite danes popoldne k meni domov, dopoldne sem namreč v postelji. Hvala.«

 Tisto popoldne je sestra žensko res obiskala ter jo povabila na spominsko slovesnost in posebni govor. Oba shoda sta bila za to žensko res tolažilna. Od takrat redno obiskuje shode, ki so ji v pomoč, in lepo napreduje pri biblijskem pouku s knjigo Kaj Biblija v resnici uči?. Kako pa je z njeno šestletno hčerkico? Tudi z njo in njeno dvanajstletno sestro se vodi biblijski pouk.

Portoriko:

Neka sestra je napisala: »Na ulici sem ponujala revije, ko sem zagledala mlajšo žensko, ki je polnila avtomobilske zračnice. Pristopila sem k njej, toda še preden sem lahko spregovorila, me je prosila za Stražni stolp in Prebudite se! ter mi povedala, da ti reviji rada bere. Ponudila sem ji biblijski pouk na domu, vendar je rekla, da ga ne more sprejeti, ker živi v mamini hiši v prvem nadstropju, mama pa našemu delu zelo nasprotuje. Ko sem jo vprašala za naslov, mi je povedala samo ime ulice. Ob neki priložnosti sem šla v tisto ulico in skušala ugotoviti, kje živi, toda brez uspeha. Potem pa sem nekega dne spet šla tja in vprašala sosede, ali poznajo Nancy, mater dveh majhnih otrok. Na moje veselje sem končno le dobila njen naslov. Toda še vedno mi je ni uspelo najti doma, zato sem zanjo puščala revije in sporočila. Ko sem z njo končno prišla v stik, je začela jokati in rekla, da bi rada šla v kraljestveno dvorano. Res je prišla in uživala v prisrčni ljubezni bratov in sester. Povedala mi je, da ji je vsakokrat, še preden je prišla domov, mama uničila revije in moje sporočilo, in da zato ni mogla odgovoriti nanj. Začeli sva preučevati Biblijo na domu njene sestre. Nancy je kmalu začela redno obiskovati shode in zdaj ne izpusti nobenega. Vpisala se je v Teokratično strežbeno šolo, in pravo veselje je slišati, kako ona in njena mala otroka sodelujejo na shodih.«

 AZIJA

ŠTEVILO DEŽEL: 47

ŠTEVILO PREBIVALCEV: 4.073,556.172

ŠTEVILO OZNANJEVALCEV: 635.896

ŠTEVILO BIBLIJSKIH POUKOV: 579.554

Južna Koreja:

Neki moški, ki živi blizu kraljestvene dvorane, je na svojem avtomobilu, ki ga je imel parkiranega pred hišo, našel sporočilo: »Med parkiranjem sem na vašem avtomobilu nehote naredila prasko. Prosim, pokličite me. Bom jaz poskrbela za popravilo.« Ker je moški opazoval vedenje Prič, ki obiskujejo shode v bližnji dvorani, si je rekel: »Tako poštena oseba je lahko samo Jehovova priča.«

To sporočilo je pustila sestra po imenu Su-yeon. Ko jo je moški poklical po telefonu, se mu je opravičila in se spet ponudila, da bo poskrbela za popravilo avtomobila. Predstavljajte si, kako presenečena je bila, ko jo je moški vprašal: »Oprostite, ali ste Jehovova priča?« Nato je rekel, da bo sam poskrbel za popravilo in da naj glede tega nič ne skrbi. Dejal je še, da bi se z njo rad srečal, saj želi o Pričah izvedeti nekaj stvari. Tako ga je Su-yeon skupaj s svojim očetom in še z enim duhovnim bratom obiskala. Moški je povedal: »Ker živim blizu kraljestvene dvorane, lahko Priče opazujem. Vi ste dobri ljudje. Ne morem razumeti, zakaj vas tako sovražijo.« Su-yeonin oče mu je z Biblijo in knjigo Kaj Biblija v resnici uči? odgovoril na mnoga  vprašanja. Zdaj s tem moškim redno preučuje Biblijo, in ta dobro duhovno napreduje.

Državi, kjer je naše delovanje omejeno ali prepovedano:

Neki vojaški polkovnik je bil prevzet nad tem, kako pozitivno resnica vpliva na njegovo ženo, ki je Jehovova priča. Zato je tudi sam privolil v biblijski pouk. Ko je za to izvedel njegov poveljnik, general, ga je poklical k sebi, da bi z njim govoril. General mu je rekel, da ga bodo poslali v najbolj oddaljen kraj v državi, če se ne bo nehal družiti z Jehovovimi pričami. Polkovnik je pogumno odgovoril, da njegova žena že dolgo preučuje Biblijo in da v tem ne vidi nič nevarnega. Zato tudi sam ne bo nehal preučevati Biblije. Čez nekaj časa se je polkovnik odločil, da bo zapustil vojsko. Zdaj je krščen Pričevalec in služi kot redni pionir in strežni služabnik. Zanimivo je, da je tudi žena generala, s katerim je nekdanji polkovnik govoril, začela preučevati Biblijo. General niti nje ni mogel odvrniti od tega, in zdaj tudi ona služi kot redni pionir.

V neki drugi državi je sestra začela preučevati Biblijo z mlajšo žensko, kateri je mož zelo nasprotoval. Ker nista mogli preučevati pri njej doma, sta se dogovorili, da bosta preučevali v majhnem parku. Med preučevanjem je neki starejši moški, ki se je sprehajal po parku, nenehno hodil okrog njiju ter ju opazoval in poslušal njun pogovor. Nekega dne se jima je približal in jima postavil nekaj vprašanj o Bibliji. Na naslednjem pouku je storil isto. Učenka je postala rahlo nejevoljna in je rekla: »Za preučevanje Biblije imam samo eno uro časa, potem pa pridete vi in s svojimi številnimi vprašanji porabite ves moj čas.« Po tem pripetljaju je sestra poskrbela, da je z moškim začel  preučevati eden od bratov. Moški je hitro duhovno napredoval in začel obiskovati shode. Vsako nedeljo, ko je lepo oblečen in z aktovko v roki odhajal z doma, sta ga videli dve ženski iz njegove soseščine. Bili sta radovedni, kam hodi, in izvedeli sta, da se je začel zanimati za neko »novo vero«. Ženski sta se odločili, da bosta zadevo raziskali, zato sta moškemu sledili do kraljestvene dvorane. Z njima se je začelo pogovarjati več sester. Vprašale so ju, ali želita preučevati Biblijo. Ena od njiju se je strinjala. Tako so ti trije – mlajša ženska, ki je preučevala v parku, moški, s katerim se je sestra pogovarjala v parku, in ena od žensk, ki sta moškemu sledili – odlično duhovno napredovali in se pred kratkim krstili.

Kambodža:

Louy, pionirka iz Kambodže, se redno vozi s kolesom v neko vas, kjer so hiše narejene iz bambusa in stojijo na kolih. V njej vodi več biblijskih poukov. Tri dni pred spominsko slovesnostjo, ko je bila v vasi in je eni od svojih biblijskih učenk pojasnjevala namen spominske slovesnosti, so se okrog njiju začeli zbirati radovedni otroci in ji postavljati vprašanja. Skupina otrok je postajala vse večja. Louy je oddala 57 vabil na spominsko slovesnost. Naslednjega dne se je s kolesom odpravila v vas, da bi preučevala z drugo biblijsko učenko. Ta ji je povedala, da bi na slovesnost radi prišli tudi njeni sorodniki in prijatelji. Tako je Louy biblijski učenki pustila 20 vabil, da bi jih razdelila. Potem pa jo je začelo skrbeti, kako bo lahko uredila, da bodo vsi ti ljudje prišli na spominsko slovesnost. Glede tega je molila, nato pa se pogovorila z očetom ene od biblijskih učenk, ki je vaški starešina. Ta ji je zagotovil, da bo, če priskrbi samo en tuk tuk (majhen voz, ponavadi za štiri ljudi, ki ga vleče motorno kolo), dovolj za vse,  saj bodo ljudje bodisi stali ali pa sedeli drug drugemu na kolenih. Louy je bila zelo vesela, ko je videla, da je na slovesnost prišlo 18 vaščanov.

Indija:

Brat, ki je voznik avtorikše, je izkoristil priložnost in pričeval potnici, ki je bila novinarka. Ta je bila prevzeta nad njegovim pogumom, saj so na tistem področju nasprotniki napadli nekaj Pričevalcev, medtem ko so ti oznanjevali dobro novico. Odločila se je, da bo njun pogovor napisala za nacionalni časopis. Napisala je: »Odločila sem se, da bom voznika malce izzvala: ‚Ali ste slišali današnje novice o tem, da so v različnih delih države pretepli vaše ljudi in napadli vaše cerkve?‘ Odgovoril je: ‚Da, bral sem o tem v  današnjem časopisu.‘ ‚Kaj boste storili, če vas bodo [nasprotniki] še naprej nadlegovali?‘ Odkimaje z glavo je rekel: ‚Nič zato. Še naprej bomo verjeli [v resnico].‘«

Nato pa je takole komentirala traktat, ki ji ga je dal Pričevalec: »Doma sem letak vzela iz torbe. Prikazoval je povsem idiličen prizor: zelene travnike, jezero, cvetoča drevesa, ljudi, ki žanjejo žito in obirajo sadje, ter s snegom prekrite gore. Na njem je pisalo: ‚Življenje v miroljubnem novem svetu.‘ Bil je verske vsebine. Po navadi nihče ne bi zavrnil letaka, ki bi oglaševal kako trgovino s sariji ali pa določen življenjski slog. Toda le začnite govoriti o miroljubnem novem svetu in v ljudeh boste s tem morda zanetili sovraštvo.«

Filipini:

Na zamboanškem področju leži gora, ki je tako visoka, da se njen vrh lahko vidi 200 kilometrov daleč. Bratje, ki živijo v bližini gore, so se med oznanjevanjem pogosto pošalili: »Kaj, če bi kak zainteresirani človek živel prav na vrhu te gore?« Nekega dne pa, ko so oznanjevali ob vznožju gore, je k njim pristopil moški in rekel, da išče Jehovove priče. Želel je, da bi mu pomagali preučevati Biblijo. Bratje so ga vprašali, kje živi. Ko je pokazal proti vrhu gore, so ostali brez besed. Moški jim je še povedal, da njegova hiša ni na vrhu gore, ampak za njo in da lahko do hiše pridejo samo tako, da se najprej povzpnejo na vrh gore in se nato po drugi strani spustijo dol. Ko so si bratje opomogli od presenečenja, so se dogovorili za obisk. Z njim so začeli preučevati Biblijo. Moški zdaj vsak teden obiskuje shode v kraljestveni dvorani, čeprav je ta zelo daleč stran od njegove hiše. Pripada ljudstvu, ki se iz vseh narodov steka h »gori Jehovove hiše«. (Iza. 2:2)

 EVROPA

ŠTEVILO DEŽEL: 47

ŠTEVILO PREBIVALCEV: 736,988.468

ŠTEVILO OZNANJEVALCEV: 1,563.910

ŠTEVILO BIBLIJSKIH POUKOV: 819.067

Finska:

Dva brata sta s traktatom Ali bi radi spoznali resnico? po hišah ponujala biblijski pouk na domu. Vrata je odprl neki moški. Prekinil je njun uvod in ju povabil naprej. »Imam veliko vprašanj,« je povedal. »Kako to, da sta prišla ravno zdaj?«

Brata sta odgovorila: »No, z našo občino sva na tem področju.«

Moški je nato dejal: »Molil sem, da bi na moja vrata potrkali Jehovove priče. Običajno grem ob tem času teč, toda danes nisem šel. In prišli ste vi!« Bil je prepričan, da je to odgovor na njegove molitve. Na delovnem mestu so o Jehovovih pričah pogosto govorili negativno. On pa je želel izvedeti, ali so takšne izjave utemeljene, zato je šel v knjižnico, da bi o nas poiskal kakšne informacije. Našel je knjigo Jehovah’s Witnesses—Proclaimers of God’s Kingdom, jo prebral in ugotovil, da so obtožbe zoper nas lažne. Zato si je zares želel, da bi Jehovove priče srečal. Začel je preučevati Biblijo in takoj obiskovati naše shode. Oznanjeval je svoji nekdanji ženi in njuni hčerki, in tudi onidve sta začeli preučevati.

 Velika Britanija:

Redna pionirka Kirsty se je naučila francoščino in jezik lingala, da bi na svojem področju lahko oznanjevala Kongovcem. Nekega dne je opazila Kongovko, ki je otovorjena z vrečkami komaj stopala na avtobus. Kirsty jo je v jeziku lingala vprašala, ali ji lahko pomaga nesti vrečke na avtobus. Ženska jo je vprašala: »Kako to, da vi, ki ste belka, govorite lingalo?« Kirsty je pojasnila, da hodi v lingalsko govorečo občino ter da so jo ta jezik naučili tamkajšni Priče, in tako lahko ljudem govori o Bibliji. Ker ji je želela ponuditi biblijski pouk, je ostala na avtobusu, vse dokler nista prispeli do postaje, na kateri je ženska morala izstopiti. Kirsty ji je nato nesla vrečke do njenega  stanovanja v drugem nadstropju. Tam so jo mož te ženske in njuni štirje otroci povabili naprej. Sestra je družini pokazala, kako poteka biblijski pouk s knjigo Kaj Biblija v resnici uči?. Ta ženska in dva starejša otroka zdaj preučujejo Biblijo. Vsi trije si prizadevajo, da bi ugajali Jehovu.

Gruzija:

Dva mlajša pionirja sta se odločila, da se bosta preselila v gorato področje v državi, kjer je bilo le nekaj Prič. Oznanjevati sta začela od vasi do vasi in imela izjemen uspeh. Razdelila sta na stotine izvodov literature in začela mnogo biblijskih poukov. Ko sta brata začela po teh gorah oznanjevati, sta imela bolj malo hrane in nista vedela, kje bosta spala. Toda njune potrebe so bile vedno zadovoljene. Vaščani so ju povabili, da sta pri njih prespala in se najedla. Včasih so jima ponudili prenočišče in hrano celo ljudje, ki njunemu sporočilu sicer niso želeli prisluhniti. Kasneje sta bila brata na to področje dodeljena kot posebna pionirja. Vodila sta zelo veliko biblijskih poukov, zato sta si določila razumno mejo glede tega, za koliko učencev lahko skrbita. Še vedno ni nič nenavadnega, če kdo na ulici pristopi k njima in ju zaprosi za biblijski pouk. Čeprav sta si število poukov omejila, jih vsak od njiju povprečno vodi več kot 20 na mesec.

Madžarska:

Neka sestra redno dobiva mleko v plastenki, ki jo čaka v vrečki, obešeni na ograji. Nekega dne, ko je poslala nazaj prazne plastenke, je v vrečko priložila traktat Ali bi radi spoznali resnico?. Na njeno presenečenje je mlekarica skupaj z naslednjo pošiljko svežega mleka poslala listek, v katerem je zaprosila za Biblijo in postavila nekaj vprašanj glede  traktata. Sestra jo je nemudoma obiskala na kmetiji, kjer živi, in z njo začela biblijski pouk s knjigo Kaj Biblija v resnici uči?. Ženska je pred tem že iskala odgovore na svoja vprašanja v različnih cerkvah, toda svoje duhovne lakote s tem ni potešila. Pravzaprav se je zaradi tega iskanja v njej porodilo še več vprašanj. Ko je tudi ena od njenih hčerk pokazala iskreno zanimanje, ji je sestra dala knjigo Uči se od Velikega učitelja. Mama je povedala, da se hčerka pogosto zbuja zaradi nočnih mor. Toda zdaj, ko iz te knjige prebere nekaj poglavij, jo je manj strah in ponoči mirno spi. Biblijski pouk še naprej poteka, in mama skupaj s hčerkama ob nedeljah redno obiskuje shode.

Italija:

Polnočasni oznanjevalki Cristina in Manel sta v podeželskem kraju v osrednji Italiji razdeljevali traktat Ali bi radi spoznali resnico?. Ko sta prišli do  neke kmetije, sta zaslišali glasove, ki so prihajali z dvorišča. Gospodinja je takoj, ko je Priči zagledala, zavpila: »Pridita hitro sem in mi pomagajta!« Sestri sta ji prihiteli pomagat. Videli sta, da ženska skuša zadržati velikega, jeznega prašiča, da ne bi pobegnil iz svinjaka. Vrata so bila namreč polomljena, pa se je bala, da bo prašič pobegnil v bližnji gozd. Bila je sama in se je na vso moč trudila, da bi vrata zadržala zaprta. Cristini je zavpila: »Tiščite vi vrata, jaz pa grem poiskat kaj, da jih bom lahko zaprla!« Cristina je takoj odvrnila, da se prašiča boji. Zato je ženska dala Manel bučo in nož ter ji rekla: »Ne skrbite. Prašiču mečite kose buče, da se bo z njimi zamotil. Jaz pa grem poiskat nov zapah.«

Ženska je nato izginila in je kar nekaj minut ni bilo nazaj. Medtem je Cristina rotila Manel, naj bučo čim hitreje meče prašiču, toda bučna lupina je bila trda in Manel jo je zelo težko rezala. Končno se je ženska spet pojavila in popravila vrata. Od olajšanja je globoko zavzdihnila ter vzkliknila: »Poslal vaju je sam Vsemogočni!«

»Točno tako, gospa!« sta ji odgovorili sestri, nato pa potegnili ven traktat in ji ga pokazali.

Ženska je takoj rekla: »To je preveč pomembno, da bi se o tem pogovarjale kar tukaj. Moramo se usesti in se v miru pogovoriti.« Zato je šla po stole, in ker je bil lep sončen dan, so se usedle zunaj na dvorišču. Ženska je imela mnogo vprašanj in je poslušala z velikim zanimanjem in cenjenjem. Kasneje so se dogovorile za biblijski pouk. Cristina in Manel pravita, da se morata za to doživetje zahvaliti prašiču, ki je skušal pobegniti ravno ob pravem času.

 OCEANIJA

ŠTEVILO DEŽEL: 30

ŠTEVILO PREBIVALCEV: 38,338.482

ŠTEVILO OZNANJEVALCEV: 99.816

ŠTEVILO BIBLIJSKIH POUKOV: 59.619

Avstralija:

Fred, Priča iz mirnega obalnega mesta, je nekemu moškemu pustil tri naše DVD-je. Čez čas mu je ta moški napisal pismo, v katerem je med drugim pisalo: »DVD-je sem si pozorno ogledal in name je to delovalo zelo pomirjujoče. Občutil sem mir, veselje in smeh ljudi, ki sem jih gledal. Tako se nisem počutil že več let. Začenjam verjeti, da je zame še mogoče boljše življenje. V preteklosti sem bil do Prič, ki so prišli na moja vrata, večkrat osoren. Za to se iskreno opravičujem. Vaši ljudje so k meni prišli zgolj s prijateljskim namenom in z željo povedati dobro novico. Kdo ve, morda boste nekega dne, ko se boste v vaši kraljestveni dvorani ozrli, za seboj zagledali mene.«

Nova Zelandija:

Dve sestri sta odšli na državno organizacijo, ki pomaga družinam v finančnih zadevah, in se dogovorili za obisk pri direktorici. Pripravili sta poseben »družinski paket« literature s temami, ki bi bile zanimive za direktorico pri njenem delu z družinami. V paketu sta bili knjigi Skrivnost družinske sreče in Učinkoviti odgovori na vprašanja mladih ter dve številki Prebudite se!, in sicer avgust 2007, v kateri je sklop naslovnih člankov »Sedem korakov do boljšega starševstva«,  in oktober 2007, v kateri je sklop člankov »Poskrbite, da bodo vaši otroci varni!«.

Sestri sta na obisku pojasnili, da je naše delo prostovoljno in povedali, da iskreno želimo družinam pomagati, še posebej duhovno. Nato sta pokazali, kaj je v paketu. Direktorica ju je poslušala, sprejela literaturo in rekla, da bi rada s tem seznanila vseh 35 zaposlenih. Dejala je še, da bodo članki iz Prebudite se! koristili vsem 503 družinam z njenega seznama. Sestrama je uspelo zbrati 557 izvodov revij Prebudite se!. Čez dva tedna sta prejeli telefonski klic in izvedeli, da so družinam razdelili vse revije.

Fidži:

Mlajši moški po imenu Viliame je postal izjemen igralec ragbija in si je želel igrati za svojo državo. Njegov brat Leone si je prav tako prizadeval za kariero v ragbiju, toda ko je z nekim posebnim pionirjem začel preučevati Biblijo, je spoznal, da ne more služiti dvema gospodarjema. Začel je obiskovati shode in se nehal ukvarjati z ragbijem. Njegova mama,  ki je Priča, mu je kupila obleko za na shod, toda med nekim prerekanjem je Viliame zgrabil Leonejevo obleko in jo raztrgal. Leone je bil ves iz sebe, toda odločil se je, da se ne bo maščeval. Čez nekaj časa je na tržnico peljal prodat svoj pridelek lubenic. Del zaslužka od prodaje je namenil za nakup obleke za na shod, pa tudi Biblije, pisal in flomastrov za osenčevanje, ki jih je potreboval za shode. Vse to je kupil tudi Viliameju. Viliame se je spomnil svojega grdega ravnanja, zato ga je bratova prijaznost zelo ganila. Presenetil je brata in v novi obleki prišel na shod. Sprejel je tudi biblijski pouk. Oba brata sta duhovno napredovala. Ko sta se pripravljala za krst, je Viliame dobil dobičkonosno ponudbo, da bi igral ragbi v Evropi. To je bila ponudba, o kateri sanjajo mnogi mladi fantje, saj obljublja finančno varnost in slavo. Toda Viliamejevi cilji so se spremenili, zato se je namesto tega odločil, da se bo posvetil Jehovu. Viliame in Leone sta se krstila in nato prvih šest mesecev služila kot pomožna pionirja. Njun oče, Waisea, je opazil lepo vedenje svojih sinov in tudi sam sprejel biblijski pouk. Naredil je velike spremembe in se skupaj s hčerkama krstil na dnevu posebnega zbora.

[Sliki na strani 45]

Samodisciplina in sodobna tehnika sta bili sestri v pomoč pri vodenju biblijskega pouka.

[Slika na strani 46]

Pričevala je s svojo zvestobo.

[Slika na strani 48]

Družinsko čaščenje je Stefana opremilo za oznanjevanje v šoli.

[Slika na strani 49]

S svojo vztrajnostjo je rešil življenje.

[Slika na strani 50]

Našla je Pričo, ki ni ne premlada ne prestara.

[Slika na strani 55]

Priskrbeti je morala samo en tuk tuk.

[Slika na strani 58]

Učenje tujega jezika je pripeljalo do biblijskega pouka.

[Slika na strani 60]

Ena od oblik neformalnega pričevanja

[Slika na strani 63]

Sestri pripravljata »družinski paket«.

[Slika na strani 64]

Odpovedala sta se dobičkonosni karieri v ragbiju, da bi služila Jehovu.