Poglavje 1

Življenje ima svoj smisel

1., 2. Kakšna zapletena vprašanja lahko vznemirjajo celo človeka, ki je z življenjem zadovoljen? (Propovednik 1:2—4, 10, 11)

KAKŠNO zadovoljstvo je biti živ, občutiti, da delaš nekaj koristnega in da ima življenje svoj pravi smisel! Nihče ne uživa v življenju, ki nima pravega smisla.

² Na Zemlji so milijoni ljudi, ki trdo delajo in se trudijo, da bi našli srečo v življenju. Toda pride čas, ko postojijo in se vprašajo: Kam pravzaprav grem? Izgleda lahko, da je vsebina življenja samo v tem, da se živi nekaj kratkih let, vzgoji otroke, po katerih se ohrani družinsko ime, in potem se pri otrocih isto ponovi. Ali ni nobenega večjega cilja v vsem tem?

3., 4. a) Kaj lahko hitro spremeni vse načrte našega življenja? (Psalm 90:10) b) Kakšno vprašanje nastane, če si želimo bolj smiselno življenje?

³ Ljudje tudi vedo, da vse prepogosto gospodarske krize, vojne ali kakšne druge nesreče uničijo delo celega življenja. Še bolj žalostna je izguba ljubljenega človeka zaradi bolezni, nesreče ali zločina, tedaj izgleda življenje nenadoma strašno prazno in brez smisla. Celo če je vse dobro, izgleda življenje prekratko. V primerjavi z večnim vesoljem življenjska doba človeka ni nič več kot nihljaj nihala na uri.

⁴ Gotovo je pred človeštvom nekaj boljšega, nekaj, kar lahko da našemu življenju pravi smisel. Če je kaj takega — kaj je to? Da bi odgovorili na to vprašanje, moramo najprej dobiti odgovor na še bolj osnovno vprašanje: ali je vesolje in vse življenje v njem proizvod Mojstra, Stvarnika, Boga?

 ALI OBSTAJA STVARNIK, KI DAJE VSEMU SMISEL?

5. Kako lahko negotovost ali dvom v obstoj Stvarnika vpliva na naše življenje in na življenje naših bližnjih?

⁵ Naše mnenje o izvoru vseh stvari ima lahko daleč močnejši vpliv na naše življenjsko gledišče in naše stališče do soljudi, kakor to mnogi ljudje mislijo. Negotovost v obstoj Stvarnika lahko povzroči, da dvomimo v smiselnost življenja. Tudi si ne bomo na jasnem, kakšne so naše dolžnosti do ljudi. Kaj tedaj? Če dvomimo, nam ne preostaja nič drugega, kot da življenje oblikujemo tako, kot menimo, da je najbolje. To pomeni, da nimamo nobenega jasnega merila o tem, kaj je prav in kaj narobe, niti pravega občutka odgovornosti do drugih ljudi. Ni težko spoznati, koliko problemov lahko to prinese in kako kvarno lahko vpliva na življenjsko ugodje.

6., 7. a) Zakaj nekateri ljudje sklepajo, da ni Stvarnika, in kaj pri tem prezrejo? b) Kakšen zaključek glede Stvarnika je logičen, če se primerja vesolje z uro? (Izaija 40:26)

⁶ Kakšen je razlog za vero v Mojstra, Stvarnika, v Boga, ki daje vsemu smisel? Ker vidijo toliko krivičnosti in trpljenja, nekateri zaključujejo, da ni  Stvarnika. Toda lahko prezrejo dejstvo, da je veliko stvari, ki se ne morejo pojasniti drugače kot s stvarstvom. Če nekomu pokažemo uro in mu rečemo, da nima izdelovalca, nam tega gotovo ne bo verjel. Priznal bo, da ta merilec časa služi določenemu namenu, kar pokazuje, da je tudi njegov izdelovalec imel določen namen. Kaj bomo tedaj rekli o neskončnem, veliko bolj zapletenem in spoštovanje zbujajočem vesolju, ki nas obdaja? Morda je problem v tem, ker ne razumejo, kakšen je Stvarnikov namen. Poglejmo nekaj dokazov za to, da mora biti Stvarnik, ki daje vsemu smisel.

⁷ Nebesna telesa krožijo v svojih neskončnih zvezdnih poteh s strahovito hitrostjo in presenetljivo  natančnostjo nešteto milijonov let. Planeti obkrožajo Sonce v določenem redu; neštevilne zvezde in druga nebesna telesa so urejena v galaksijah in celo v galaksijskih skupinah. Njihova ogromna velikost in presenetljiva natančnost gibanja povzroči, da je v primerjavi z njimi najboljša ura surov izdelek. Mar se ne čutimo prisiljene vprašati: Zakaj ura priča o svojem konstruktorju, spoštovanje zbujajoče in natančnejše vesolje pa ne? Razen tega, ali je lahko karkoli tako zapletenega in natančnega brez svojega namena?

8. Zakaj bi nasprotovalo dejstvom, če bi trdili, da je vesolje proizvod slučaja ali slepega delovanja moči? (Hebrejcem 3:4)

⁸ Kdor bi trdil, da sta vsa ta natančnost in red nastala slučajno ali vsled slepih moči, bi ugovarjal vsem dokazom. Ali je karkoli, kar priča o redu, nastalo slučajno? Vseeno, na kaj mislimo — ali na stroj, lepo cesto, hišo ali na preprosto metlo — vse ima konstruktorja: človeka. Nežive stvari se nikoli same ne sestavijo v proizvod, ki bi pričal o redu. Neglede koliko časa preteče, veter ali tekoča voda nikoli ne bosta sestavila snovi niti v najpreprostejši stroj. Vse, kar se proizvede, da bi služilo določenemu namenu, zahteva razumnega organizatorja in izdelovalca.

9. Kako radioaktivni elementi dokazujejo, da materija ni vedno obstajala?

⁹ Predpostavimo, da zastopamo stališče, da Stvarnika ni. Potem bi bili prisiljeni reči, da vesolje vedno obstaja in da je materija v njem večna. Toda jasni dokazi so, da materija ni vedno obstajala. Na primer, mi vemo, da so nekateri elementi zemlje spremenljivi, to je radioaktivni. Uran na primer oddaja radioaktivne delčke, dokler se končno ne spremeni v svinec. Če bi materija vedno obstajala,  potem danes ne bi bilo več nobenega radioaktivnega elementa. Že zdavnaj ne bi bilo več nobene radioaktivnosti, enako, kakor iz preluknjanega soda izteče sčasoma vsa voda.

10. Kako temperaturne razlike dokazujejo, da ima vesolje začetek?

¹⁰ Drugi dokaz so različne temperature v vesolju, od neznanske vročine Sonca do ledenega mraza oddaljenejšega vesolja. Po v znanosti sprejetih zakonih o učinkovanju toplote (zakoni termodinamike) prehaja toplota vedno od vročega telesa na hladnejše, dokler nimata oba enake temperature. Če bi bila torej vesolje in materija v njem večna, potem bi po zakonu termodinamike bila povsod enaka temperatura, in to zelo nizka! Toda, na srečo, ni tako. Naše Sonce kakor tudi neštevilne zvezde, stalno oddajajo toploto in drugo energijo. To dokazuje, da imata vesolje in materija, iz katere je sestavljeno, svoj začetek.

11., 12. Do kakšnega zaključka nas privede preučevanje atoma?

¹¹ Kadar znanstveniki preučujejo materijo, posebej še atome, najdejo dokaze, da so vse snovi proizvod energije — nezaslišane količine energije. Nekoč so mislili, da je atom najbolj enostavna oblika materije, nerazdeljiv gradbeni kamen vseh snovi. Po dolgoletnih raziskavah pa so znanstveniki ugotovili, da je sestav atoma tako zamotan, da še vedno ne morejo pojasniti vseh njegovih skrivnosti. Očitno mora biti izvor te velikanske energije, ki je oblikovala atom in vso materijo in postavila vesolje v delovanje, oseba z razumom, ki daleč prekaša človeškega. Da, te stvari so močan in resničen dokaz, da je vesolje dejansko imelo začetek ob nekem določenem času v preteklosti. Bilo je ustvarjeno.

 ¹² In kaj je s planetom, na katerem živimo mi ljudje, z Zemljo? Kakšen dokaz inteligence odkriva njena sposobnost, ohranjati življenje?

SONCE IN ZEMLJA — DOLOČEN ODNOS

13., 14. Kako sonce dokazuje, da ima močnega in prijaznega Stvarnika? (Psalm 74:16)

¹³ Ljudje so zgradili jedrske centrale — termodinamične reaktorje — in te lahko proizvedejo več energije kakor druga sredstva. Vendar jih morajo stalno kontrolirati, da ne bi prišlo do uničujoče eksplozije. Kljub temu so že bile nesreče. Reaktorji, ki so jih naredili ljudje, pa so krmežljavi in nepomembni v primerjavi z našim Soncem. Če bi silni eksplozivni procesi v Soncu prišli izven kontrole, bi Zemlja v trenutku zgorela. Toda Sonce že milijarde let proizvaja svetlobo in toploto, in to očitno brez bistvenih sprememb. Izračunali so, da bi s spremembo samo enega odstotka sončeve mase v energijo, ohranjala njegovo sedanjo svetlobno moč vsaj milijardo let.

¹⁴ Ali bi bilo razumno sklepati, da imajo atomski reaktorji ustvarjalce, toda da je veliko večji in daleč bolj zanesljiv solarni reaktor Sonce, nastal le slučajno. Naj ne bi namesto tega dali čast dobrohotnemu Mojstru, Stvarniku, za ustvaritev solarnega »reaktorja«, ki varno oskrbuje našo Zemljo z ravno pravšnjo količino energije po poti, dolgi 150 milijonov kilometrov?

15. Kakšna smotrnost se pokaže v oddaljenosti Zemlje od Sonca?

¹⁵ Sedaj si malo podrobneje poglejmo dejavnike, ki Zemlji omogočajo, da se okorišča s sončno energijo,  da je obstoj življenja zagotovljen. Oddaljenost Zemlje od Sonca je ravno pravšnja. Če bi bilo Sonce količkaj bližje, bi bilo na Zemlji prevroče za obstoj življenja; če bi bila bolj oddaljena, bi bilo premrzlo.

16. a) Kakšno zvezo ima vrtenje Zemlje okoli svoje osi s proizvodnjo hrane za ljudi in živali? (Psalm 104:14, 19—22) b) Kakšnemu namenu služi nagib zemeljske osi v njeni orbiti? (1. Mojzesova 1:14; 8:22)

¹⁶ Hitrost vrtenja zemlje poskrbi, da se na vsej Zemlji menjujejo dnevna in nočna obdobja, pravilno dolga za rast rastlinstva. Rastline uporabljajo sončno energijo, ko spreminjajo vodo in ogljikov dioksid v sladkor. Ta proces, imenovan fotosinteza, ima bistveno vlogo pri proizvajanju hrane za živali in ljudi. (1. Mojzesova 1:29, 30) Nagib zemeljske osi znaša 23 1/2 stopinj proti ravnici zemeljske krožnice, kar  doprinese k nastanku letnih časov. Čas, v katerem Zemlja obkroži Sonce, ima za letne čase ravno primerno dolžino. Čeprav je dolžina dni in letnih časov v raznih delih sveta različna, vseeno dobi različna vegetacija energijo, ki jo potrebuje za rast.

NAŠE OZRAČJE — IDEALNO SREDSTVO ZA ŽIVLJENJE

17. Kako sodelujeta Sonce in ozračje, da nas varujeta pred smrtonosnimi sestavnimi deli sončnega sevanja?

¹⁷ Če bi se kateri od prej imenovanih dejavnikov bistveno spremenil, bi to pomenilo nesrečo za življenje na Zemlji, čeprav so samo sestavni deli stvari, potrebnih za življenje. Če Zemlja ne bi bila obdana z ozračjem, bi dejansko bila sončna svetloba in toplota nekoristni, da, celo nevarni. Ozračje Zemlje varuje življenje pred smrtonosnim žarčenjem. Sami sončni žarki pomagajo, da proizvaja atmosfera sloj ozona — obliko kisika, ki zadržuje življenjsko nevarne ultravijolične žarke.

18. Ali je v zemeljski atmosferi po naključju toliko kisika in da je ta močno razredčen z dušikom? Pojasni.

¹⁸ Tudi sestav zemeljske atmosfere je zelo pomemben za obstoj življenja. Ljudje na primer ne moremo živeti brez kisika. Če ga ne dobimo samo nekaj minut, se možgani težko poškodujejo. Običajno sledi smrt. Mar ni zelo dobro, da je v ozračju dovolj kisika? Kisik omogoča tudi gorenje. Zato bi ta plin, ki ga je okrog nas v toliki meri, lahko uničil vse življenje; vsi bi lahko zgoreli. Toda zakaj se to ne zgodi? Zato ker je kisik v našem ozračju močno razredčen z dušikom, ki je razmeroma pasiven plin.

19. Do kakšnih zaključkov pridemo, če primerjamo ozračje Sonca in Zemlje?

 ¹⁹ Razen tega je atmosfera po odličnem »receptu« sestavljena še iz nadaljnjih življenjsko važnih primesi v pravilnih količinah — ogljikovega dvokisa, vodne pare in drugih. Sonce potrebuje ozračje, ki se v glavnem sestoji iz vodika, toda v zemeljski atmosferi bi bil vodik zaradi svoje eksplozivnosti, stalna nevarnost. Kako bi moglo brez Stvarnika, ki deluje z namenom, nastati takšno ravnovesje ali »sodelovanje«, tako v zemeljski kot v Sončevi atmosferi, zaradi česar je Zemlja čudovito primerna za življenje, medtem ko je Sonce, ki je daleč od nas, opremljeno za to, da na Zemlji ohranja življenje?

VODA — TEKOČINA, KI OHRANJA ŽIVLJENJE

20., 21. a) Kateri življenjsko važen element, ki ga je na Zemlji veliko, razlikuje Zemljo od vseh drugih planetov? b) Katerim koristnim namenom služijo mogočna morja?

²⁰ Za življenje ne potrebujemo samo atmosfere s pravilno mešanico plinov, temveč tudi vodo v njeni normalni, tekoči obliki, in sicer v velikih količinah.  V tem pogledu se Zemlja razlikuje od vseh drugih planetov. Velikanska morja so osnova za deževne cikluse, kar omogoča rast rastlinstva. Morja preprečujejo tudi čezmerne temperaturne spremembe.

²¹ Brez morja bi odpovedal tudi drugi ciklus — obtok kisika in ogljikovega dvokisa. Živali potrebujejo kisik, rastline ogljikov dvokis. Po potrebi morja na milijarde ton ogljikovega dvokisa vsrkajo ali sprostijo, tako da ga je stalno enakomerna količina. Razen tega so morja izvor velikega mineralnega in živalskega bogastva. (5. Mojzesova 33:19)

22. Zakaj je voda tako koristna za prehranjevanje rastlin in živali?

²² Voda je edinstvena, domala »čudežna« tekočina. Je najmočnejše razredčilo od vseh tekočin. Iz tega razloga lahko vsebuje kemične sestavine, potrebne za vzdrževanje rastlinskega sveta. Voda pronica v tla in topi kemične snovi, potrebne za življenje. Nato te hranilne snovi prenaša s kroženjem v vse dele rastlin. (Izaija 55:10) Voda je glavna sestavina krvi, ki oskrbuje celice človeškega in živalskega telesa s hranljivimi snovmi, potrebnimi za življenje. Naše telo je dejansko sestavljeno iz približno sedemdesetih odstotkov vode.

23. Zakaj je pomembno za naše življenje, da ostane voda tekoča v velikem temperaturnem razponu?

²³ Pomembno je tudi to, da je voda tekoča pri velikem temperaturnem razponu. Če bi hitreje izhlapevala, tedaj voda od dežja ne bi mogla ostati na zemlji ali v njej, topiti minerale in jih prenašati do rastlin. Rastline bi prehitro izgubile vlažnost in velika področja bi se spremenila v puščave. Če bi bilo vrelišče vode nižje, kakor sedaj, bi bili v nevarnosti, da bi naša kri zavrela, če bi bili izpostavljeni vročemu soncu. Če pa bi voda prej zamrznila, bi komaj kdaj deževalo, rastline bi pomrle.

24. Kakšnim namenom služi nenavadna lastnost vode, da se pri zmrzovanju razteza?

 ²⁴ Razen tega se voda, kadar zmrzuje nekoliko raztegne, zato led plava, namesto da bi se potopil na dno. To prepreči, da bi jezera in druge večje vode povsem zamrznile, kar bi življenju škodovalo. Ta lastnost raztezanja ima vlogo pri oblikovanju tal. Voda namreč steče v skalne razpoke, in ko se pri zmrzovanju razteza, lomi kamen v fino, rodovitno zemljo — vse to brez človeške pomoči.

25. Do kakšnega zaključka pridemo, če razmislimo o tem, da ima Zemlja takšno zalogo vode? (Jeremija 10:12, 13)

²⁵ Kako to, da je od vseh tekočin ravno dragocene vode v tolikih količinah? To gotovo ni slučajno. Ta priprava mora biti delo odličnega Stvarnika — nekoga, ki se zares zanima za svoja živa stvarjenja na Zemlji!

DOKAZI SO OČITNI

26. Kako lahko vidimo, da obstaja odličen Konstruktor in Stvarnik, čeprav je Bog neviden človeškim očem?

²⁶ Da, kdor se nadrobno ukvarja z vidnimi dokazi, ki so povsod na razpolago, lahko vidi, da mora obstajati visoko inteligentna Osebnost, mojstrski Konstruktor in Stvarnik. Čeprav tega prijaznega Konstruktorja ne moremo videti z naravnimi očmi, se »njegova večna moč in božanstvo ... od ustvarjenja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih delih, tako da se ne morejo izgovarjati«. (Rimljanom 1:20)

27. Zakaj bi bilo nerazumno zahtevati, da vidimo Boga, da bi lahko verjeli v njegov obstoj?

²⁷ Nekateri bi verovali v Boga, če bi ga videli. Toda je mar razumno pričakovati, da bomo lahko videli Tistega, ki je ustvaril vse te presenetljive stvari? Saj težko prenesemo neposredni pogled v Sonce,  in gotovo bi oslepeli in zgoreli, če bi bilo neko večje sonce, kakor je naše, tako blizu Zemlje. Kakšno svetlost bi tedaj oddajal Stvarnik teh sonc, če bi se hotel pokazati človeškim očem? Mojzesu, ki je hotel videti njegovo slavo, je Bog odgovoril: »Ne moreš videti obličja mojega, zakaj človek me ne more videti in ostati živ.« (2. Mojzesova 33:20)

28. Kakšne dokaze obstoja ljubečega in skrbnega Stvarnika lahko vidimo v soglasju z Rimljanom 1:20, če opazujemo vesolje?

²⁸ Če pa uporabljamo svojo sposobnost sklepanja, lahko vidimo v stvarstvu izraz neizmerne moči in upravljanja. Naključje ali slepe sile ne bi mogle to smiselno voditi niti postaviti kakšne zakone. Zakonitost in upravljanje sta dokaz nevidnih lastnosti Mojstra, Stvarnika. Tudi skrb, s katero je bilo sestavljeno vesolje (vključno naš sončni sistem in planet Zemlja), in priprava vseh dobrih stvari za življenje človeštvu, dokazuje veliko ljubezen in zanimanje. To so lastnosti, ki jih lahko ima samo inteligentna in sočutna Oseba.

29. Katera vprašanja zaslužijo našo nadaljnjo pozornost, zatem ko smo prišli do zaključka, da obstaja Stvarnik?

²⁹ Toda ali skrbi Bog tudi danes za svoje stvarstvo? Ali se zatem, ko ga je skonstruiral in ustvaril, še naprej zanima zanj? Ali obstaja z Božjega gledišča bodočnost za ljudi in življenjski smisel za vsako osebo, ki je živela ali še živi?

[Preučevalna vprašanja]

 [Slika čez celo 4. stran]

[Slika na strani 6]

Uro je naredil urar ...

[Slika na strani 7]

... kaj tedaj s spoštovanje zbujajočim vesoljem?

[Slika na strani 11]

Človek težko prenese neposreden pogled v Sonce. Mar lahko pričakujemo, da lahko pogledamo njegovega spoštovanje zbujajočega Stvarnika?

[Slika na strani 13]

Kako to, da je na Zemlji toliko te, za fizično življenje neobhodno potrebne tekočine?