Ali potrebujemo Božjo vladavino?
Poglavje 4
Ali potrebujemo Božjo vladavino?
1., 2. Kaj lahko človek misli, ko opazuje slabo stanje na Zemlji?
ČE se ozremo naokrog po svetu in vidimo mnogo neprijetnih stvari — bolezni, krivičnost, kriminal, sovraštvo in vojne — je marsikomu to težko združiti s predstavo, da vesolje vodi višja sila.
2 Morda boš rekel: »Če bi bil jaz Stvarnik, bi že zdavnaj nekaj ukrenil.« Mnogi ljudje tako občutijo, zato vprašujejo: ‚Zakaj Bog ničesar ne ukrene? Ga nič ne skrbi?‘
3. Ali bi lahko človek, ki bi imel moč, narediti v svetu velike spremembe, ljudi osrečil?
3 Toda vzemimo, da bi imel ti moč, nenadoma odstraniti vse, kar povzroča trpljenje, bi to ljudi osrečilo? Moral bi v vseh sestavih stvari in ureditvah sveta narediti obsežne spremembe, da, moral bi popolnoma spremeniti ves potek v svetu. To bi od vsakogar zahtevalo drastične spremembe osebnih načrtov in življenja. Bi te velike spremembe vsi navdušeno sprejeli? Težko. Ljudje nimajo radi, če se jih sili na določen način življenja. Večina, kot pravijo, hoče delati, kar sami želijo.
POMEMBNA JE SVOBODNA VOLJA
4., 5. Ali so ljudje srečni, če se njihova življenja vodi v posameznosti? Navedi primer.
4 Da bi se ljudje razumeli in bili srečni, morajo spremeniti misli in srce. Ta sprememba se ne more doseči samo z uporabo sile in oblasti. Ljudje morajo biti voljni spremeniti se.
5 Nekdo je na primer ljubeč oče, ki oskrbuje svojega sina ali hčer z vsem potrebnim za življenje in še dodatno z raznimi ugodnostmi. Toda kaj, če oče uporablja svojo avtoriteto tako, da ureja življenje svojega otroka v posameznosti celo ko ta že odraste? Otrok bo tedaj res živel navidezno varno življenje brez materialnega pomanjkanja. Ali pa bo tudi srečen (srečna)? Ne. Večkrat slišimo, da se otroci bogatih in vplivnih mož pritožujejo: ‚Rad bi živel lastno življenje. Raje bi sam odločal. Morda bom naredil nekaj napak, toda končno bo to moje življenje.‘ S tem ti ljudje pokažejo, da se kljub navideznim ugodnostim v resnici čutijo negotove. Absolutno obvladanje ljudi ne osreči.
6. Zakaj želijo ljudje ravnati tako, kakor se jim zljubi?
6 Bog, ki je ustvaril ljudi, pozna ta globoko ukoreninjeni občutek. Naredil jih je »po svoji podobi« in k temu spada, da jim je dal tudi velikodušno mero svobodne volje in odločanja. (1. Mojzesova 1:27) Bog bi ljudi lahko ustvaril kot robote tako, da ne bi nikoli narobe postopali. Toda ni jih tako naredil. Tudi jih ne vodi prirojeni nagon kakor živali. Bog je ljudi ustvaril s svobodno voljo in z željo, da jo uporabljajo.
7. a) Kaj je Bog dal ljudem, da bi se lahko svoje svobodne volje razumno posluževali? b) Kakšne lastnosti pokazuje Bog Jehova, ker ne sili ljudi k poslušnosti, kakor je pokazano v Rimljanom 2:4 in v 2. Petrovi 3:15?
7 Iz tega razloga ljudje cenijo svobodo, včasih celo bolj kot življenje samo. Da pa bi se vsak človek lahko svoje proste volje razumno posluževal, nam je Bog priskrbel vodstvo — našo vest, in še lasten moder nasvet in navodila. Toda Bog ni tiran. Nikogar ne sili, da bi se moral ravnati tako, kakor On priporoča. Za to modro ravnanje z nami bi mu morali biti zares hvaležni. (Rimljanom 2:4; 2. Petrov 3:15)
8. Zakaj mnogi ljudje dajejo prednost človeški vladavini pred Božjo?
8 Mnogi ljudje mislijo, da bi se morali odreči lastni volji, če bi priznali, da obstaja Bog in njegova vladavina. Zato dajejo prednost človeškim vladavinam, čeprav tudi te izvajajo omejitve in celo strogost. Raje prenašajo človeško vladavino, kakor da bi si želeli Božjo. Zakaj? Ker človeške vladavine dovoljujejo znatno mero sebičnosti. Ne zahtevajo nobenih globokih notranjih sprememb — spremembo osebnosti. Človeške vladavine ne zahtevajo prilagoditve življenja pravičnim Božjim merilom, k čemur spodbuja Božja vladavina. Kdor dvomi v to, se mu je treba le enkrat ozreti okrog sebe in bo ugotovil, če izkazuje večina človeštva v vsakdanjem življenju pristno ljubezen do bližnjega in zastopa čista, poštena in pravična temeljna načela.
9. Po čem lahko spoznamo, ali so ljudje zadovoljni in srečni z vladavinami, ki so si jih sami izbrali?
9 Toda pod človeško vladavino ljudje nikoli niso bili resnično zadovoljni. Danes so ljudje vse bolj razočarani z vsemi oblikami človeških vladavin. To dokazujejo mnoge javne demonstracije proti določenim vladnim odločitvam. Še jasneje se pokaže, če opazujemo vstaje, revolucije in izmenjave vlad po svetu. Kljub temu mnogi ljudje ne verjamejo, da bi Božja vladavina prinesla pravo izboljšanje. Zakaj?
JE BOG »MRTEV«?
10. Kaj menijo tisti, ki govorijo, da je »Bog mrtev«, in kakšen tehten dokaz imamo, da to ni res?
10 Nekateri pravijo, da je »Bog mrtev«, to se pravi, da se ne zanima za zadeve ljudi, da je brezbrižen in da niti ne namerava svoje oblasti izvajati. Vendar ni tako! Presenetljiva skrbnost, ki jo je Bog pri ustvarjanju vesolja pokazoval celo v najmanjše podrobnosti, dokazuje, da se zelo zanima za svoje stvarstvo in še posebej za ljudi, ustvarjene ‚po njegovi podobi‘.
11. Kako besede Jezusa Kristusa in Jehove samega pokazujejo, da se Bog zanima za zadeve ljudi?
11 Ko je bil Božji Sin na Zemlji, je učil vernike takole moliti k Bogu: »Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja, kakor v nebesih tako na Zemlji.« (Matevž 6:10) Spodbujal je ljudi, naj gledajo na čas, ko bo Bog svoje vladarstvo nesporno izvajal po vsej Zemlji. Bog sam je govoril nekaterim, ki so dvomili v njega in govorili, da ne živi. Z besedo in dejanjem jim je dal razumeti: »Kakor živi Jehova! v resnici, pošteno in pravično.« (Jeremija 4:2)
12. Zakaj Bog ne čaka, da bi ga ljudje prosili, naj jim vlada?
12 Ali bo Bog čakal, da bodo ljudje opustili lastne vladavine in ga prosili, da bi bil On njihov edini vladar? Ne. Narodi ne bi nikoli svoje oblasti prostovoljno odstopili Bogu. V Bibliji je preroško rečeno: »Zakaj hrume narodi in si ljudstva izmišljajo prazne reči? Kralji zemlje se vzdigujejo in knezi se skupaj zarotujejo zoper Jehovo in zoper njegovega Maziljenca (ali Kristusa): Raztrgajmo njih vezi in vrzimo s sebe njih spone (vse zahteve in omejitve; ki jih prinaša Božja vladavina)!« (Psalm 2:1—3, EI)
13. a) Kaj misli Bog z besedami: »Jaz sem Alfa in Omega«? b) Ali imamo dokaze za to, da je Bog že posegel v zadeve ljudi?
13 Jehova je pojasnil: »Jaz sem Alfa in Omega, prvi in poslednji, začetek in konec« (Razodetje 22:13) Ker sta alfa in omega prva in zadnja črka v grški abecedi, želi Bog s tem reči, da stvar, ki jo začne, tudi dokonča. Razen tega najdemo v biblijski zgodovini veliko poročil, ki pokazujejo, da je Bog posegal v zadeve ljudi. Ta dejstva pokazujejo, da se je zanimal za to, da vedno uresniči, za kar se je zavzel. To vse so bili koraki za izpolnitev njegovega namena, da se bo ob določenem času na Zemlji godila njegova volja, kakor bomo še pozneje videli.
14. Zakaj lahko vemo, da človeška vladavina nikoli ne more vzpostaviti miru in enotnosti na zemlji?
14 Zakaj potrebujemo Božjo vladavino? Ker po nobeni drugi ne bo prišlo do miru in enotnosti. Noben človek ali skupina ljudi ne more pravilno vladati nad človeštvom. Ko je Bog ustvaril Zemljo, ni predvidel, da bi človek vladal človeku. Ko so Izraelci zahtevali kralja, kakor so ga imeli drugi narodi, jim je Bog pojasnil, da bo to vodilo v težave in celo do izgube prostosti. Tako je tudi bilo. (1. Samuelova 8:7—9) Celo eden izraelskih kraljev, mož, ki se je veliko ukvarjal z življenjem in njegovimi problemi, je govoril o tem, da »človek vlada ljudem v njih nesrečo«. (Propovednik 8:9)
15. Komu je Bog človeku dovolil vladati?
15 Na začetku Bog človeka ni pooblastil, da vlada nad drugimi ljudmi. Zapovedal je: »Plodita in množita se in napolnita zemljo ter podvrzita si jo, in gospodujta ribam morskim in pticam nebeškim in vsem zverem, lazečim po zemlji.« (1. Mojzesova 1:28) Toda ljudje so šli preko tega in so si prisvojili in priborili vladarstvo nad drugimi ljudmi.
16., 17. a) Zakaj je Bog modro ravnal, ker ni postavil človeka kot vladarja nad drugimi ljudmi? b) Kako je navdihnjeni Božji prerok pojasnil razlog, zakaj človek ni sposoben vladati soljudem?
16 Če preiščemo svetovno zgodovino, lahko spoznamo, da je Bog modro ravnal, ko človeka ni postavil za vladarja sočloveku. Zemeljski vladar lahko nekaj časa dobro vlada, toda običajno je tako, da mu postajajo interesi ljudstva vedno manj pomembni, čim dlje vlada. Angleški rek »moč pokvari« je resničen, ker sčasoma pride človeški vladar v skušnjavo, da svojo moč zlorabi. Običajno postane pristranski, daje prednost osebam, ki jih ima rad, posebno takšnim, od katerih kaj dobi, in to je drugim v škodo. Njegovi zaupniki često pred njim skrivajo dejstva in preprečujejo drugim, da bi se nanj obračali. Nekateri med njimi se ga boje opozoriti na dejansko stanje stvari.
17 Vladati nad drugimi je za kateregakoli človeka enostavno preveč. Počasi bo izgubil stik in ne bo vedel, kaj se dogaja med preprostim ljudstvom. Iz Biblije se vidi, da so celo najboljši človeški vladarji naredili resne napake. Tako je, kot je rekel prerok: »Vem, o Jehova, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jeremija 10:23)
ZADOVOLJUJE EDINO BOŽJA VLADAVINA
18. Zakaj edino Božja vladavina zadovoljuje?
18 Čisto drugače pa je z Vsemogočnim Bogom. Modrost, ki se odraža v vsem stvarstvu, priča o njegovem neizmernem razumu. (Psalm 147:5) On pozna vsako posameznost stvarstva in vsak zakon, ki mu vlada. (Izaija 40:12—14) Če razumno premislimo, pridemo do zaključka, da vesolje vzdržuje in vodi višja sila. Ali ne bi bilo modro, podrediti se takšnemu Vladarju?
19. Zakaj Bog v ravnanju s posamezniki daleč prekaša človeške vladarje?
19 Bog ne vlada pristransko, kakor delajo zemeljski vladarji. Vsakdo ima priložnost postati Njegov prijatelj. Od svojih stvarjenj ničesar ne potrebuje. Ne da se ga podkupiti. (Psalm 50:9—12) Pred njim so vsi enaki, ker kdo bi lahko Stvarniku karkoli dal? Apostol Pavel je vprašal: »Kdo mu je prej dal kaj, da bi moral dobiti povračilo?« (Rimljanom 11:35)
20. Zakaj je Bog edini vladar, ki ve, kaj je za vsakogar najboljše?
20 Dober vladar bi moral zelo temeljito poznati ljudi. Toda edino za Jehovo se lahko reče: »Znana so ti vsa pota moja. Ko ni še beseda na jeziku mojem, glej, Jehova, jo poznaš docela. Zarodek moj so videle tvoje oči, in v knjigo tvojo je bilo vpisano vse to; dnevi so mi bili določeni, ko še eden njih ni bil napočil.« (Psalm 139:3, 4, 16)
21. Pokaži, da se Bog ne zanima le za človeštvo na splošno, temveč za vsakega posameznika.
21 Bog je zaskrbljen in se zanima za vsakogar od nas. »Na vsakem kraju so oči Jehovine, gledajoč dobre in hudobne«, se glasi navdihnjeni pregovor. (Pregovori 15:3; primerjaj 2. Letopisi 16:9; 1. Petrov 3:12.) Koliko lahko zaupamo njegovi skrbi? Jezus Kristus je rekel: »Mar ne prodajajo dveh vrabcev za vinar? Pa ne eden od njiju ne pade na tla brez Očeta vašega. Vam so pa tudi lasje na glavi vsi sešteti. Ne bojte se torej; vi ste boljši od mnogo vrabcev.« (Matevž 10:29—31) Samo Stvarnik pozna misli in srca ljudi. »Jehova pa gleda v srce.« (1. Samuelova 16:7) Edino On ve, kako se lahko oblikujejo ljudje, ki so voljnega srca, da bi lahko živeli v miru in enotnosti z njim in z drugimi.
22., 23. Kaj bi lahko odgovorili na vprašanje: ‚Zakaj Bog zdaj ne zavlada nad Zemljo‘?
22 ‚Toda zakaj potem Bog dopušča, da vladajo ljudje?‘, boš morda vprašal. ‚Zakaj sedaj ne uveljavi svoje suverene vladavine, da bi odstranil vse trpljenje ljudi in vzpostavil mir?‘ Obljubil je, da bo to gotovo naredil. Za to je točno določil čas, in prepričani smo lahko, da ne bo posegel pozneje, kot bo to zares potrebno. Tistim, ki imajo Boga za počasnega, je pisal apostol Peter: »Jehova ne odlaša obljube, kakor nekateri menijo, da je to odlašanje, marveč potrpi z vami, ker noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi se vsi spokorili.« (2. Petrov 3:9, EI)
23 Peter je še svetoval: »Eno pa naj vam, preljubi, ne bo prikrito, da je en dan pri Jehovi kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan.« (2. Petrov 3:8, EI) Ker Jehova večno živi in ni vezan na čas, se razlikuje od ljudi, ki morajo svoje cilje uresničiti v nekaj kratkih letih. Na preteklost, sedanjost in prihodnost gleda z gledišča večnosti, zato lahko postopa ob najbolj ugodnem času, ob času, ko se lahko reši in živi kar največje število ljudi. Ker ima moč obujanja mrtvih, lahko popravi vsakršno škodo, ki je bila povzročena. (Lukež 20:37, 38)
24. a) Ali je Bog kot Vladar mogočnega vesolja nezainteresiran za naš razmeroma nepomembni planet? b) Zakaj je za Boga bolj častno, če so mu poslušni ljudje, kot pa da se zvezde in planeti gibljejo po njegovi volji?
24 Bog Jehova, vladar in vodja celotnega vesolja, v katerem je Zemlja samo drobna pikica, ni zato nič manj zainteresiran za ta »drobec«. Skrbi za to, da izvaja svojo oblast nad vsemi svojimi razumnimi stvarjenji v nebesih in na Zemlji, da bi jih videl srečne. Vladati razumnim, živim stvarjenjem in videti, da se zavestno in voljno podložijo njegovi suverenosti, je za Boga in njegovo vladavino mnogo bolj častno, kakor držati nerazumne, mrtve zvezde na njihovi poti. Bog namerava znova vzpostaviti takšno harmonijo. (Psalm 66:3, 4) Da bi dosegel ta cilj, Bog ne bo storil nič več in nič manj kakor je nujno potrebno.
25. S katerim važnim vprašanjem se bomo vnaprej ukvarjali?
25 Kaj pa je prineslo nesoglasje in zakaj je bil potreben poseg Boga, da obnovi mir na Zemlji? Odgovor na to vprašanje nam bo tudi pomagal odgovoriti na mnoga druga, kot na primer: ‚Zakaj je Bog dopustil zlo? Zakaj tako dolgo?‘ Za nas je najvažnejše, da dobimo o tem pravilno in temeljito razumevanje. Preiščimo to.
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 44]
Dober oče razumno govori s svojim sinom, ker upošteva, da mora mladenič odločati. Tudi Bog priznava svobodno voljo svojim razumnim stvarjenjem.
[Slika na strani 45]
Bog pozna našo osebnost in potrebe od našega rojstva; zato lahko vsemu človeštvu da pravilno vladavino.
