Ali te Bog upošteva kot posameznika?
Poglavje 10
Ali te Bog upošteva kot posameznika?
1., 2. Kako vemo, da Bog ne gleda na ljudi kot na neosebno množico, temveč da se zanima za vsakega posameznika?
KAKO gleda Bog na ljudi? Mar kot na veliko množico oseb ali kot na posameznike? Ali je morda naklonjen določeni, izbrani skupini, druge pa prezira?
2 Bogu je vsak človek pomemben kot posameznik. (Dejanja apostolov 17:26, 27) »(Bog) hoče, da se rešijo vsi ljudje in pridejo do spoznanja resnice.« (1. Timoteju 2:4) Ko je apostol Peter videl, da je Bog sprejel pogane v krščansko skupščino, je vzkliknil: »V resnici spoznavam, da Bog ne gleda na lice, temveč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično.« (Dejanja apostolov 10:34, 35; 15:8, 9)
3. Kako je Jezus Kristus dokazal, da upošteva vsakega posameznika enako kakor njegov Oče?
3 Bog je poslal Jezusa Kristusa, da bi dal sebe v »odgovarjajočo odkupnino za vse«. (1. Timotej 2:6) »Smrt« je »okusil za vse«. (Hebrejcem 2:9, EI) Ali je tedaj razumno misliti, da je Božji Sin ravnodušen in da bi rekel: ‚Dal sem svojo kri za vsakogar, toda kaj pri tem pomeni en človek? Vseeno mi je, ali življenje izgubi ali ne.‘ Nikoli! Vsak posameznik se upošteva in ima priložnost, doseči življenje.
4. Kaj je Jezus Kristus človeštvu in kako je prišel na ta položaj?
4 Ker je Jezus dal odkupno žrtev, je on »Odkupitelj« človeštva. Ljudje so Jehovini, ker je On njihov Stvarnik. Toda kot otroci upornega Adama so bili vsi kot »sužnji greha« »prodani grehu«. (Rimljanom 7:14; 6:16, 17) Zato se morajo pomiriti z Bogom oziroma morajo z njim obnoviti dober odnos. (Rimljanom 5:10) Da bi jim pomagal, jih je Jezus moral kupiti; moral je postati njihov novi družinski poglavar ali oče, »zadnji Adam«, ker jih je prvi Adam prodal grehu. (1. Korinčanom 15:45) Ta pravna poravnava je bila vnaprej prikazana v Mojzesovem zakonu, v 3. Mojzesovi 25:47—49.
5. a) Kako je Jezus dobil »oblast, da sodi«? b) Kako on sodi?
5 Zatorej je Bog Jezusu Kristusu »dal oblast da sodi, ker je Sin človekov«. (Janez 5:27, EI) S tem ko je Jezus prišel kot človek na Zemljo in postal enak človeku, samo da je bil brez greha, je postal njihov bližnji sorodnik in je imel pravico odkupiti človeštvo. (Filipljanom 2:7; Rimljanom 8:3) Odtod tudi njegov naziv »Sin človekov«. (Hebrejcem 2:11, 14, 15) Kot popolnoma pravičen Sodnik nikogar ne omalovažuje. Rekel je: »Sodba moja je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tega, ki me je poslal.« (Janez 5:30) Zato ne sodi niti po zunanjosti niti človeštva kot ‚celoto‘, temveč vsakega posameznika po njegovih okoliščinah in stališču. (Izaija 11:3, 4; Hebrejcem 4:15)
6. Kako apostol Pavel in Peter poudarjata, da se Bog ukvarja s posamezniki?
6 Božji način postopanja, posebno žrtev njegovega Sina Jezusa Kristusa, pokaže, da želi vsem ljudem, da sprejmejo Njegov blagoslov. To vključuje tudi zločince kot posameznike. Apostol Pavel je pisal ljudem, ki so delali slabe stvari: »Ali pa zaničuješ bogastvo njegove dobrote in prizanesljivosti in potrpežljivosti, ne vedoč, da te dobrota Božja vodi na izpokorjenje? ... ki poplača vsakemu po njegovih delih.« Tudi apostol Peter obrača pozornost na to, da sodi Bog vsakega posameznika, ker ga je označil kot »Očeta ... ki sodi brez licegledja (nepristransko slehernega po njegovem delu)«. (Rimljanom 2:4—6; 1. Petrov 1:17)
PRILOŽNOST ZA VSAKOGAR
7. Zakaj bi bilo napačno, če bi nekdo mislil, da je preveč slab, da bi se spremenil in postal Božji služabnik?
7 Vseeno bi lahko kdo vprašal: »Nobenega smisla nima, da bi zdaj poskusil služiti Bogu. Preslab sem, da bi se lahko spremenil. Zame ni upanja.« Misliti tako je hudo narobe. Seveda ni nihče na osnovi lastnih zaslug vreden, da bi ga Bog sploh upošteval. (Rimljanom 5:6—10) Če bi Bog od nas zahteval popolnost, bi bili vsi odpisani. Toda Bog je v svoji dobroti dal zapisati primere, ki pokažejo, da ne bo zavrgel nikogar, ki se kesa; ne bo štel še tako slabih del v preteklosti. Bog zahteva samo, da se je prizadeti pripravljen naučiti, kaj naj dela, in da se odkritosrčno trudi, priti z njim v skladen odnos. (Izaija 1:18; Razodetje 22:17)
8.–10. a) Navedi dva primera, ki sta tolažilna za ljudi, ki so delali slabo, vendar se želijo obrniti k Bogu. b) Kako se iz Ezekiela 33:14—16 in Kološanom 3:5—8 vidi, da šteje Bog samo tisto, kar delamo sedaj, ne kar smo delali v preteklosti?
8 Apostol Pavel je takšen primer. Prej je celo sodeloval pri morjenju kristjanov. (Dejanja apostolov 7:58, 59; 9:1, 2) Pavel sam je pisal: »Resnična je ta beseda in vsekakor vredna, da se sprejme: da je Kristus Jezus prišel na svet rešit grešnike, katerih prvi sem jaz. Ali zato sem zadobil usmiljenje, da bi na meni prvem Kristus Jezus pokazal vso svojo potrpežljivost, za zgled njim, ki bodo verovali vanj za večno življenje.« (1. Timotej 1:15, 16)
9 Kralj Manase iz Jude je bil nadaljnji primer zelo pokvarjenega moža. Zapeljal je ljudstvo, da je zelo hudo malikovalo in se upiralo Bogu. Ljudstvo se ni več popravilo. (2. Kraljev 21:11, 16) Toda Manase se je pozneje kesal, in Bog je uslišal njegovo molitev. (2. Letopisi 33:11—13, 16, 17)
10 Pri Bogu šteje to, kar delamo sedaj in v prihodnosti, ne pa tisto, kar smo delali v preteklosti. (Ezekiel 33:14—16; Kološanom 3:5—8)
11. Ali si lahko nekdo po lastni pravičnosti ali z držanjem Desetih zapovedi ali Mojzesove Postave pridobi Božjo milost in večno življenje?
11 Nasprotno pa naj nihče ne misli, da si zasluži Božjo milost z lastno dobroto ali pravičnimi deli. (Rimljanom 3:10) S tem bi zanikal, da je grešnik. (1. Janezov 1:8—10) Takšna zapeljana oseba zavrne Kristusovo žrtev kot nepotrebno. S svojimi deli se hoče opravičiti pred Bogom in Boga nekako ‚zadolži‘, da jo sprejme zaradi njene lastne ‚dobrote‘. (Rimljanom 4:2—8) Ljudje, ki imajo takšno stališče, v resnici ne služijo Bogu, temveč so svoja lastna merila postavili pred Božja. Nesmiselnost takšnega truda pokazuje primer Židov, ki so poskušali doseči pravičnost po Mojzesovi Postavi. (Rimljanom 10:1—3; Hebrejcem 10:1, 2)
12. Kako je Jezus pokazal, da Bog ni pristranski in ne pomaga samo tistim, ki so bogati ali ugledni?
12 Bog tudi ne daje prednosti neki določeni skupini ljudi. Ali ni tudi njegov Sin Jezus bil z vsemi sočuten? Ali pa je na primer uporabljal svojo moč ozdravljanja samo za svoje ljubljence ali za take, ki so to lahko plačali? Ne, veliko je poročil o tem, da so prihajali k njemu mnogi z vsemi mogočimi boleznimi in da je vse ozdravil. (Matevž 14:14)
JEHOVINA ‚NAKLONJENOST‘ TISTIM, KI MU SLUŽIJO
13. Kakšne primere imamo v Abrahamu in drugih možeh za moč in stanovitnost Božje ljubezni?
13 Jehova je vedno pripravljen pomagati in pokazati ljubezen vsakomur, ki si to želi. Njegova ljubezen je večja in stanovitnejša, kakor jo lahko mi izrazimo do drugih. Upoštevaj Božjo ljubezen do Abrahama, Izaka in Jakoba, ki so bili nepopolni ljudje, toda služili so mu z vsem srcem. Še stoletja pozneje je rekel Mojzes izraelskemu narodu: »K tvojim očetom (se je) milo nagnil Jehova, da bi jih ljubil.« (5. Mojzesova 10:15) Zaradi te svoje ljubezni je stoletja prenašal ta svojeglavi narod. (5. Mojzesova 7:7, 8)
14. Ali lahko nekdo, ki iskreno kliče k Bogu, zanesljivo pričakuje njegovo pomoč?
14 Jehovina ljubezen do tistih, ki mu danes služijo, je prav tako velika in stanovitna. (Rimljanom 8:38, 39) On tako rekoč išče priložnost, da se »nagne« k vsakemu, ki ga kliče iskreno in resnično. (Jakob 4:8) »Oči Jehovine,« pravi Biblija, »gledajo po vsej Zemlji, da se izkaže močnega pri teh, katerih srce je nerazdeljeno proti njemu.« (2. Letopisi 16:9) »Ušesa njegova (so obrnjena) k njih molitvam.« (1. Petrov 3:12)
15. Kaj išče Jehova, ko nas opazuje?
15 Ko Jehova opazuje Zemljo in vidi mnoge probleme človeštva, z njimi globoko sočustvuje. Želi jim pomagati. Toda čeprav on ne spregleda prestopkov, ne išče človeške napake, temveč njihove dobre strani. (Psalm 130:3) »Spominja se, da smo prah.« (Psalm 103:14)
16., 17. a) Kako je Jezus pokazal, da je ljudem zares želel pomagati? b) Kako čutita Jehova in njegov Sin danes do ljudi?
16 Ko je bil Božji Sin na Zemlji, si je prizadeval, da bi uporabil svojo moč v pomoč ljudem. Nekoč mu je rekel gobavec: »Če hočeš, me moreš očistiti.« Ker je Jezusa »ganilo usmiljenje ... iztegne roko svojo in se ga dotakne ter mu reče: ‚Hočem, bodi očiščen!‘« In ga je ozdravil. (Marko 1:40, 41)
17 Kadar je Jezus ozdravljal ljudi, ki so pri njemu iskali pomoči, je imel z njimi globoko sočutje. Enako Bog in Njegov Sin tudi sedaj pokazujeta zanimanje in ljubezen vsakomur, ki v vsakdanjih ,opravilih življenja postoji, da bi posvetil pozornost dobri vesti o Božjem namenu. Ali se ti prav sedaj ukvarjaš z Božjo besedo in iskreno iščeš pot, po kateri bi o njem še več spoznal? Če da, je to že samo po sebi dokaz, da se on zate zanima. Zakaj lahko to z gotovostjo rečemo?
DA BI RAZUMELI, POTREBUJEMO BOŽJO POMOČ
18., 19. a) Kakšno pomoč bo dobil tisti, ki odkritosrčno preiskuje Božjo besedo? b) Zakaj potrebujemo pomoč Božjega duha?
18 Ta trditev je resnična zato, ker Bog vidi nekaj dobrega v vsakem človeku, ki odkritosrčno preiskuje njegovo besedo. Zato mu odpre razum, da lahko razume. Jezus je rekel: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal.« (Janez 6:44) Božjih namenov ne moreš razumeti brez pomoči Božjega duha, njegove nevidne delujoče moči, ki lahko vpliva na tvoj razum in ga vodi.
19 Apostol Pavel je pisal: »Tako tudi ne ve nihče, kaj je v Bogu, razen le Božji duh. (To se pravi, da potrebujemo Božjega duha, da bi lahko razumeli njegove misli in namene.) Mi pa nismo prejeli duha tega sveta, ampak duha, ki je iz Boga, da vemo, kaj nam je milostno daroval Bog.« (1. Korinčanom 2:11, 12; primerjaj Dejanja apostolov 16:14.) Če te pomoči nimaš, tedaj te bodo zmedenost, pomanjkanje vere in njegov duh, ki je v nasprotju z Bogom, premagali, ker »vera ni last vseh«. (1. Korinčanom 2:14; 2. Tesaloničanom 3:2)
20. Kako globoko Bog ceni tiste, ki se vestno trudijo, da bi ga spoznali in mu služili?
20 V odgovor na tvoje prizadevanje, da bi razumel njegovo besedo, ti pokazuje Bog še eno odlično lastnost, in to je cenjenje. Brez dvoma ceniš, če ti drugi naredijo kaj dobrega, in to tudi pokažeš. Toda cenjenje, ki ga občutijo ljudje, še zdaleč ni tako globoko in prisrčno, kakor je Božje cenjenje do tistih, ki verujejo vanj in spoštujejo njegovo besedo. Veseli se jih. Jezus je rekel, da nastane v nebesih veliko veselje nad enim samim grešnikom, ki se je pokesal in opustil svoj nepravilni način življenja, da bi ugajal Bogu. (Lukež 15:10) Da, Jezus je celo rekel, da nekdo, ki ponudi pravemu Božjemu služabniku samo kozarec hladne vode, ne bo ostal brez plačila. (Matevž 10:42) Bog zapaža in ceni vsakogar, ki spoštuje njegovo ime in je prijazen z njegovim ljudstvom. Ponudi mu svoje srce in svojo pomoč. (Upoštevaj primer, ki je zapisan v Marku 14:3—9.)
21. Na kakšen način so nekateri pogani v Mali Aziji pokazali, kako naj reagiramo na Božjo dobroto?
21 Zato bi morali resnično ceniti Božjo dobroto, ker nam pomaga spoznati njegove namene in nam daje priložnost, da dosežemo večno življenje. Hvaležni bodimo, da je imel Bog za dobro, dovoliti nam, da smo kakor ljudje, katerim je Pavel oznanjeval v mestu Male Azije. Tam so se Judje, ki so trdili, da služijo Bogu, upirali resnici. Poročilo se glasi: »Ko so pa pogani to slišali (o priložnosti, da jih Bog sprejme), so se veselili in slavili besedo Jehovino; in sprejeli so vero, kolikor jih je bilo odločenih za večno življenje. (Dejanja apostolov 13:48) Ti ljudje so cenili Božjo dobroto. Njihovo cenjenje jim je pomagalo, da so si pridobili Božjo naklonjenost in da jih je sprejel.
22. Kako Jehovina priprava vstajenja pokazuje, da se zelo zanima za vsakega posameznika?
22 Dober dokaz, da se Bog zanima za vsakega posameznika, je njegova priprava vstajenja »pravičnih in nepravičnih«. (Dejanja apostolov 24:15) Da bi lahko nekoga obudil, mora Bog vedeti vse o njem. Samo tedaj lahko on vrne isto osebo z isto osebnostjo, tako da bo ta človek on sam in da se bo spoznal. To pomeni, da mora Bog obnoviti osebnost nekega človeka z vsemi njenimi značilnostmi. To obsega njegovo zunanjost, podedovane značajske poteze, vpliv, ki sta ga imela nanj okolica in izkušnje, in njegov popolni spomin. Kolikšno zanimanje in kakšno skrb to pokazuje!
23., 24. a) Kako nam omembe vreden zapis, ki ga lahko naredi neznaten človek o drugi osebi, pomaga spoznati, da Bog zlahka obudi človeka? b) Ali se lahko Bog spomni in obudi ljudi, ki so že stoletja mrtvi?
23 Morda bo kdo rekel, da je to nemogoče, toda celo človek lahko danes posname neko osebo na film ali videotrak. Nato lahko to projicira in vidi dejanja in gibanje tega človeka ter sliši njegov glas, četudi je ta že mrtev. Na stotine posameznosti se je zapisalo. Če lahko ljudje naredijo kaj takega, mar naj ne pričakujemo, da lahko Bog, pri »katerem je vse mogoče«, zabeleži tisoč posameznosti, ki sestavljajo neko osebnost? (Matevž 19:26; Job 42:4)
24 Celo mi kot nepopolni ljudje vemo veliko posameznosti o dobrem prijatelju, tako da ga lahko precej natančno opišemo. V teku časa naš spomin malo zbledi, toda Bog s svojo neprekosljivo sposobnostjo opazovanja popolnoma pozna ljudi, da, vsako podrobnost. Ve, kaj ima vsakdo v srcu. (Hebrejcem 4:13) Tudi če je nekdo že stoletja mrtev, Božji spomin nanj ne obledi. (Job 14:13—15)
25. Ali bodo obujene tudi osebe, ki niso bile pokopane, ker so umrle na morju ali ker so jih raztrgale divje živali?
25 Zato so milijarde ljudi, ki so v grobovih, zelo točno in jasno zapisani v Božjem spominu. (Pregovori 15:11) Tudi tiste, ki niso bili pokopani, ker so umrli na morju, zgoreli ali kako drugače izgubili življenje, ima prav tako živo v spominu. (Razodetje 20:13)
26. Kaj je mislil Jezus, ko je govoril o Jehovi, kot o »Bogu Abrahama, Izaka in Jakoba« in nato rekel: »Bog ni Bog mrtvih, ampak živih«? (Lukež 20:37, 38)
26 O tistih, ki jih bo Bog obudil, je rekel Jezus: »Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih; zakaj njemu so vsi živi.« (Lukež 20:38) Zaradi njegove moči in modrosti so vsi njegovi nameni tako sigurni, da »oživlja mrtve in kliče to, česar ni, kakor da je«. (Rimljanom 4:17)
27. Zakaj smo lahko prepričani, da je Kristus dobil moč in oblast, obuditi mrtve?
27 Bog je dal Jezusu moč, da izvede vstajenje. Ko je bil na Zemlji, je to moč večkrat dokazal. (Lukež 7:14, 15; 8:49—56; Janez 11:39, 43, 44)
28. a) Kako lahko izrazimo svoje cenjenje za to, kar je Jehova naredil za nas? b) Ali naj običajen človek misli, da ni razumsko sposoben iz Biblije spoznati Božjih namenov?
28 Ali lahko nekdo upravičeno reče, da se Bog in Njegov Sin zanj ne zanimata? Toda kako na Jehovino skrb in zanimanje reagiraš ti v svojem srcu? Svoje cenjenje lahko izraziš tako, da se o njem še več naučiš in druge spodbujaš, da delajo isto. Tvoje spoznanje o njem bo raslo sorazmerno s tvojim iskrenim trudom, da dosežeš to spoznanje. Dal ti bo »razumnost« za to. (1. Janezov 5:20, EI)
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 108]
Ali vidi Bog ljudi samo kot veliko množico ...
[Slika na strani 109]
... Ali pa se zanima za nas kot posameznike?
Slika na strani 116]
Ljudje lahko naredijo filme, ki še dolgo po smrti ohranijo dejanja in glas neke osebe. Bog pa si zapomni še veliko več in lahko mrtvega obudi.
