Poglavje 11

Božji namen lahko spoznaš

1.–4. Kako lahko vemo, kaj je resnica?

VEČKRAT slišimo vprašanje: »Kaj je resnica?« ali: »Kako lahko nekdo ve, da ima resnico?« Je mogoče zagotovo spoznati Božji namen s človeštvom? (Janez 18:38)

² Jezus je na to vprašanje odgovoril: »Če boste v mojem nauku vztrajali, boste zares moji učenci; spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Janez 8:31, 32, EI)

³ Jezus je brez dvoma vedel, da je imel resnico, ker je bil pri Bogu Jehovi, preden je prišel na Zemljo. (Janez 3:13; 17:5) Tudi apostoli so vedeli, da imajo resnico, ker so jo spoznali od Jezusa in iz Hebrejskih spisov, ki jih je Jezus priznaval kot resnico od Boga. Razen tega se je s tem, kar je Jezus govoril in delal, izpolnilo veliko prerokb Hebrejskih spisov. Te spise, običajno imenovane »Stara zaveza«, je dobil izraelski narod od Boga po navdihnjenju njegovih služabnikov.

⁴ Danes imamo celotno Biblijo. Vsebuje tako Hebrejske spise (pogosto imenovane »Stara zaveza«) kakor tudi Grške spise (tako imenovano »Novo zavezo«) — spise apostolov in njihovih najožjih tovarišev.

PISMENO POROČILO BOLJ KORISTNO

5.–7. V kakšnih stikih je bil Bog s človekom v začetku, toda zakaj je dobro, da so Božja sporočila zapisana?

⁵ Toda zakaj knjiga? Zakaj Bog osebno ne govori z nami, ali po angelih?

 ⁶ Res je, da je Bog v začetku osebno govoril z Adamom in ga poučeval. Toda pozneje se je posluževal drugačnih, prav tako učinkovitih sredstev, ki so še bolj primerna za nepopolne ljudi. Zaradi pomanjkljivega spomina vseh ljudi je zares dobro, da je Bog od Adama dalje dal zapisati vsa svoja sporočila.

⁷ Pomisli, kako modro je bilo od Boga, da je dal svoja obvestila človeštvu na razpolago v pismeni obliki. Pisano poročilo je gotovo bolj zanesljivo kakor ustna izročila. Izročati sporočila od ust do ust bi bil zelo nenatančen način. Bog bi tedaj moral vsa svoja navodila ponavljati vsaki generaciji. Če bi imel Bog kakšno vest za vse človeštvo, bi moral govoriti določenim ljudem kot svojim zastopnikom ali prerokom, ki bi jo nato posredovali dalje; drugače bi moral govoriti vsem ljudem z zastrašujočim in gromkim glasom iz nebes. To bi naredilo sicer zelo velik vtis, lahko pa bi imelo nezaželen učinek, kakor pokaže 2. Mojzesova 20:18, 19.

8. Ali vsebuje Biblija vse Božje nasvete za nas danes? Zakaj?

⁸ Biblija vsebuje »vso voljo Božjo« in vsakdo jo lahko bere. (Dejanja apostolov 20:27) Ničesar ni treba dodati ali odvzeti. (Pregovori 30:5, 6) Temeljna načela, ki veljajo za ljudi, so vedno in povsod enaka. In če so vsa Božja sporočila za nas v eni knjigi, jo lahko vsakdo preiskuje in najde nasvet za kakršenkoli problem.

9. Kakšno korist imamo iz zgodovinskega poročila Biblije?

⁹ Tudi si moramo zapomniti, da v Bibliji niso samo Božji nasveti, temveč tudi zgodovina in poročila o življenju posameznikov, ki so služili Bogu, in tistih, ki mu niso služili. Izvemo tudi za izhod  njihovega življenja. Biblija nam poroča, kako je Bog postopal z ljudmi, tako da lahko vemo, kako misli o določenih stvareh. (Rimljanom 15:4) Izmed tisočev dogodkov v zgodovini je Bog izbral določene doživljaje in jih dal zapisati, da bi nam ponazoril temeljna načela. Nekateri dogodki so bili preroški. (Galatom 4:24) Drugi dogodki so primeri, ki so vzeti iz življenja in naj bi nam danes služili kot smernica. (1. Korinčanom 10:11)

10. Zakaj nam dejstvo, da so Biblijo pisali ljudje, pomaga, da jo razumemo in postopamo v veri?

¹⁰ Če pomislimo, da imamo ta poročila kot kažipot in jih potrebujemo, mar tedaj ni dobro, da so jih zapisali ljudje, ki so pisali o ljudeh, pogosto o sebi samih? Vsi ti ljudje so bili pošteni in iskreni, svojih napak in grehov niso prikrivali. Mar nas ne gane v srce, ko beremo o doživetjih, nadlogah, radostih, hrabrosti in veri oseb, ki so zares živele? To veliko bolj privlači srce in vest kakor knjiga, polna predpisov. V duhu lahko ponovno doživljaš dogodke, ki so zapisani v Bibliji; da, celo samega sebe lahko najdeš v njih. Mar se ne zbude v nas topli občutki, ko beremo o doživetjih Mojzesa, Davida, Jeremije in Pavla? In vsa ta poročila zvenijo resnično. Mar te ni ganila resničnost in prepričljivost teh spisov? (Primerjaj Jeremija 20:8—11; Dejanja apostolov 23:12—24.)

VERODOSTOJNA, ČEPRAV SO JO PISALI LJUDJE

11., 12. Zakaj smo lahko prepričani, da je Biblija verodostojna in neoporečna, čeprav so jo pisali nepopolni ljudje?

¹¹ Res je, da nam je Bog sporočil svojo vest po nepopolnih ljudeh. Toda nobenega razloga nimamo za mišljenje, da je Biblija manj verodostojna kot vest, ki nam bi jo Bog posredoval osebno, po angelih ali po knjigi, napisani v nebesih in poslani na  Zemljo. Biblija zato mnogo bolj odgovarja ljudem. Dokaz za to je njena izredna razširjenost in da je prevedena v več jezikov od katerekoli druge knjige. Nobena druga knjiga se ni obdržala toliko časa, da bi služila kot kažipot možem in ženam vseh starosti in vseh položajev.

¹² Bog ne laže. (4. Mojzesova 23:19) Ko je ljudem posredoval svojo vest, je gotovo poskrbel, da ne vsebuje nobene laži. Vizija o »spremembi« je primer za to, kako je bila potrjena verodostojnost »Stare Zaveze« glede dogodkov in oseb z vizijo in Božjimi besedami. (Matevž 17:1—9)

13. Kako je Bog nadzoroval pisanje Biblije?

¹³ Za posredovanje pismenih informacij, ki jih najdemo v Bibliji, so bili uporabljeni različni načini. Toda Bog je bil vedno neposredno udeležen. Sam je napisal osnovne zakone zaveze z Izraelom, Deset zapovedi. (2. Mojzesova 31:18; 5. Mojzesova 10:1—4) Bog je govoril z Mojzesom »od ust do ust«, ta pa je veliko tega, kar je slišal, zapisal dobesedno. (4. Mojzesova 12:8) Gradbeni načrt shodnega šotora je Mojzes dobil v viziji. (2. Mojzesova 25:9; 4. Mojzesova 8:4) Včasih so Božjo vest prenesli angeli. (1. Mojzesova 19:1; Sodniki 6:12, 21; Lukež 1:26—28) Preroki so od Boga dobili vizije in sanje. (1. Mojzesova 46:2; Daniel 1:17) Drugi pisci so bili v svojem načinu izražanja vodeni z Božjo nevidno močjo, njegovim duhom. (2. Samuelova 23:2; 2. Timoteju 3:16, 17; 2. Petrov 1:20, 21)

14. Kateri nadaljnji tehtni dokaz imamo za to, da Božje poti zares lahko spoznamo?

¹⁴ Razen tega imamo poročila o tem, kaj je Jezus Kristus govoril in delal, ko je prišel kot neposredni pooblaščenec Boga Jehove. Popolnoma nam je razodel Jehovo. (Janez 16:27, 28) Poti in misli  svojega Očeta je vsekakor tako dobro prikazal, da je lahko rekel: »Kdor je mene videl, je videl Očeta.« (Janez 14:9) Poročilo o Jezusovem življenju vsebuje Biblija, tako da lahko vemo, kaj je delal in kaj je govoril. Ali bi sploh lahko imeli boljše sredstvo sporočanja? (Hebrejcem 1:1, 2)

SESTAVLJANJE BIBLIJE JE BILO NADZOROVANO

15., 16. Zakaj smo lahko prepričani, da vsebuje današnja Biblija celotni Božji nasvet za njegovo ljudstvo?

¹⁵ Bogu ni težko doseči cilja na način, ki se mu zdi pravilen. (Izaija 46:10) Ker je navdihnil pisanje Biblije, je razumno sklepati, da je navedel zveste može, da so sestavili Hebrejske spise kot verodostojno Božjo besedo. Te knjige je židovski narod stoletja priznaval kot Božjo besedo. Naše prepričanje, da je njihovo izbiro nadzoroval Bog in ni rezultat človeške pristranosti, se še poglobi, če spoznamo, da je izraelski narod prav v teh knjigah pogosto obsojen zaradi svoje neposlušnosti.

¹⁶ Pozneje so prvi kristjani, vodeni po istem Božjem duhu, zbrali in popisali navdihnjena poročila apostolov in njihovih tovarišev. Ti spisi so imeli v preteklih devetnajstih stoletjih veliko vlogo pri poučevanju kristjanov.

17. S čim vse se Biblija odlikuje kot Božja knjiga?

¹⁷ Zato nam ni treba čakati na glas iz nebes ali celo na drugo knjigo, da bi lahko izvedeli, kakšen je Božji namen. V Bibliji je edino zanesljivo zgodovinsko poročilo človeštva od njegovega začetka. Če preiščeš vse religiozne knjige sveta, v vseh skupaj ne boš našel tega, kar vsebuje Biblija, namreč resnično in razumno poročilo o ustvaritvi, pojasnilo zakaj ljudje umirajo, rodovnik in kronološko  zgodovinsko poročilo vse od Adama dalje, pojasnilo o tem, kako smo lahko osvobojeni greha in smrti, Božji namen z ljudmi in Zemljo in temeljna načela, po katerih moramo živeti, da bi dobili večno življenje. K temu so dodane še prerokbe, nekatere so se delno že izpolnile, druge se še bodo, ko bo na Zemlji zavladal večni mir.

18.–22. Mar današnja Biblija ni zanesljiva, ker je bilo od prvotnih Spisov narejenih veliko prepisov in obstaja zato nevarnost, da se je prikradlo veliko napak? Pojasni.

¹⁸ Odkar se je začelo s pisanjem Biblije, so pretekla že tisočletja. Kaj naj torej rečemo o Bibliji, kakršno imamo danes? Seveda originalni rokopisi biblijskih piscev niso več na razpolago, toda obstaja veliko prepisov v prvotnih jezikih. Biblija je bila prvotno napisana v hebrejščini in grščini, vsebuje pa tudi nekaj aramejskih delov in besed. Verjamemo lahko, da je Bog, ki je navdihnil Biblijo, nadzoroval tudi prepisovanje, da bralci Biblije ne bi bili zapeljani s tehtnimi napakami. Kaj pravijo učenjaki, ki so preučili na stotine rokopisov v prvotnih jezikih?

¹⁹ Biblijski učenjak in bivši direktor Britanskega muzeja Sir Frederic Kenyon je pojasnil v uvodu k svojim sedmim zvezkom v »Chester Beatty Biblical Papyri« (zelo stari grški rokopisi delov »Nove Zaveze«):

²⁰ »Prvi in najvažnejši zaključek, ki ga lahko naredimo iz preiskave (Papyrov), je zadovoljujoče dejstvo, da potrjujejo bistveno točnost obstoječih tekstov. Niti v Stari niti v Novi Zavezi ne moremo ugotoviti očiten ali osnovni odklon. Ni nobenih pomembnih izpuščenih ali dodanih odstavkov in ni razlik, ki bi vplivale na važna dejstva ali nauke. Razlike v besedilu so malenkostne, kot na primer menjava vrstnega reda besed ali natančnost uporabljenih besed. ... Toda najvažnejše je potrdilo — in sicer na osnovi dokazov  prejšnjih datumov, ki smo jih imeli doslej na razpolago — da so obstoječa besedila nepopačena. V tem pogledu so pomembna vrednost.«

²¹ O »Novi Zavezi« je isti učenjak napisal:

²² »Zadnji razlog za dvom, če so nam spisi zares ohranjeni takšni, kot so bili zapisani, je s tem odstranjen. Avtentičnost kakor tudi splošna nepopačenost knjig Nove Zaveze je s tem dokončno dokazana.«

23. Kakšne koristi so različni biblijski prevodi, ki so nam danes na razpolago?

²³ Današnji prevodi Biblije v moderne jezike so proizvod skrbnih raziskav učenjakov, ki so temu delu posvetili svoje življenje. Večina prevodov temelji na primerjavi hebrejskih in grških rokopisov in so najskrbneje izvedeni. Posredujejo lahko dobro razumevanje Božjih namenov. Če ti kdaj določeno besedilo iz teksta ni povsem jasno, lahko primerjaš različne prevode v svojem jeziku, ki običajno na nekaterih mestih malenkostno odstopajo, v glavnem v izbiri besed. Na ta način lahko doumeš smisel prvotnih hebrejskih in grških izrazov in dobiš točnejše razumevanje.

BIBLIJA — POPOLNI VODNIK

24., 25. a) Zakaj Biblija ne poroča o vseh posameznostih vsakega dogodka? b) Zakaj je torej Biblija »popolna«?

²⁴ So ljudje, ki se pri branju Biblije pritožujejo: ‚Če je to Božja beseda, ki naj bi nam služila kot vodnik, zakaj je tedaj v nekaterih poročilih tako malo podrobnosti?‘ Pokazujejo med drugim na kratkost poročila o ustvarjanju. Biblija sama pravi, da je Bog dal zapisati v Biblijo, kar nam zadostuje, kar zares potrebujemo. Takole beremo: »Vse od Boga  navdihnjeno pismo je tudi koristno za pouk, za prepričevanje, za poboljšanje in za vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek za vsako dobro delo pripraven.« (2. Timoteju 3:16, 17, EI) Zato ti Biblija »more dati modrost za zveličanje«. (2. Timoteju 3:15, EI) V tem smislu je »popolna«.

²⁵ Še nekaj je upoštevanja vredno: Kot Božja beseda ali vest za človeštvo je Biblija pisana tako, da so tisti, ki Boga resnično ne iščejo — ki nimajo prave vere v Boga — prisiljeni ‚pokazati pravo barvo‘. Ne poroča na primer o vseh posameznostih vsakega dogodka, o katerem poroča. Včasih omeni Božji postopek ali sodbo, ne da bi navedla razlog, zakaj je tako sodil. V nekaterih primerih opisujeta dva pisca isti dogodek vsak po lastnem opazovanju in z različnih gledišč. * Tako imajo tisti, ki Bogu niso pripravljeni služiti, možnost, da se izgovorijo z navideznimi pomanjkljivostmi. Tudi v tem pogledu je Biblija popolna, ker odgovarja Božjemu namenu, da navede ljudi — tako ponosne kot ponižne — da pokažejo, kaj je v njihovem srcu. (Hebrejcem 4:12; Matevž 13:34, 35; Lukež 8:10)

BITI V ZVEZI Z BOGOM

26. Kako lahko stopimo v zvezo z Bogom?

²⁶ Vzporedno s posredovanjem Božje vesti nam Biblija pokaže, kako lahko Bogu sporočimo naše najgloblje misli in želje srca. Sredstvo za to je molitev. Ni se ti treba bati, da te Bog ne bi poslušal. Zahteva le, da si odkritosrčen in priznaš, da si grešnik, ki potrebuje njegovo pomoč. (Psalm 119:145; 34:18) Kdor prosi Boga za pomoč, bo spoznal, kaj mora narediti. Spoznal bo, da mora usmerjati svoje  molitve k Bogu po Jezusu Kristusu, od Boga postavljenemu Velikemu Duhovniku. (Janez 16:23, 24; Hebrejcem 4:15)

27. Zakaj lahko molimo? (Matevž 6:9—13)

²⁷ Za kaj lahko molimo? Za vse, kar se tiče odnosa z Bogom; za vse, kar je v zvezi z duhovno blaginjo. Apostol Janez je pisal, da nas Bog »sliši, ako kaj prosimo po volji njegovi«. (1. Janezov 5:14)

28. a) Kaj pomeni moliti ‚po Božji volji‘? b) Naštej nekaj osebnih stvari, za katere lahko molimo?

²⁸ Izraz »po volji njegovi« pomeni, da ne moremo prositi za stvari, ki služijo samo našim sebičnim interesom, na primer za bogastvo, boljši položaj, za maščevanje, za sebične užitke in podobno. Smemo pa Boga na primer prositi v zvezi z zakonom — da nam pomaga najti primernega zakonskega partnerja. Zakonski pari lahko Boga prosijo glede otrok ali za modrost pri vzgoji otrok. (1. Samuelova 1:10, 11, 17, 20; Sodnikom 13:8—14) Te stvari vsekakor vplivajo na naše življenje in zahtevajo prilagoditve, za katere potrebujemo Božjo modrost. Bog se zanima za naše osebne probleme. Celo selitev ali sprememba zaposlitve je lahko predmet naše molitve, ker lahko to vpliva na družino gospodarsko in duhovno. Za karkoli že prosimo, pri vsem je odločilno to, ali želimo spoznati in izvrševati Božjo voljo. Vsakdo seveda živi v drugačnih razmerah, zato bo tudi vsebina molitev različna.

29. Kako lahko človek dobi odgovor na svojo molitev o določeni zadevi?

²⁹ Božji odgovor se lahko pričakuje v obliki modrega vodstva za vsako osebo posebej. (Psalm 32:8) Seveda mora biti oseba dosledna in postopati v skladu s svojimi molitvami. Truditi se mora, da najde v Bibliji nasvet glede svojih problemov. Tudi lahko povpraša za nasvet tiste, ki so sposobni pojasniti, kaj  Biblija pravi o stvari. V molitvi je treba vztrajati, dokler jasno ne razumemo, kako moramo postopati. (Lukež 18:2—5) Če je nekdo naredil tako, ga nihče ne more upravičeno kritizirati zaradi odločitev, ki jih je vestno naredil, ker vsakdo »lastnemu gospodarju (Bogu) stoji ali pade. Saj on vstane, kajti Jehova ga ima moč postaviti.« (Rimljanom 14:4, 10, 12)

30. a) V kakšno srečno stanje nas bo pripeljala molitev? b) Zakaj se ne bi smeli bati povedati Bogu v molitvi vsake zadeve ali problema?

³⁰ Kdor moli in postopa v veri do Boga, je lahko prepričan, da bo voden tako, da bo zavzel najugodnejšo smer. (Pregovori 3:5, 6) Zares bo spoznal Boga, ki je obljubil: »Skrivnost Jehovina je očitna njim, ki se ga boje.«. (Psalm 25:14) To ni pretiran strah, temveč dostojno spoštovanje pred Bogom, ker če ljubiš Boga, mu boš želel povedati svoje probleme in ne boš se bal, da te bo zavrnil ali odpravil. O takšnem ovirajočem strahu je rekel apostol Janez: »Popolna ljubezen izganja strah, ker strah povzroča trpljenje.« (1. Janezov 4:18) Nikoli se ne bi smel bati ali oklevati, povedati Jehovi svoje osebne zadeve, vseeno, kakšne so že, tudi svoje grehe. Tvoj problem se mu ne bo zdel neumen in ne bo te zasmehoval. »(On) vsem daje obilo in nikomur ne oponaša.« (Jakob 1:5; 1. Janezov 1:9)

31. Zakaj lahko že sedaj živimo dobro in srečnejše življenje, če razumemo Biblijo in poslušamo njena temeljna načela?

³¹ Nekateri se morda pritožujejo, ker se včasih soočajo z zelo težko ali zastrašujočo situacijo. Mogoče rečejo: ‚Zakaj Bog dopušča, da so na Zemlji tako težke razmere?‘ Mar naj prezremo, kaj je Bog naredil za svoja zemeljska stvarjenja, s tem ko nam je dal Biblijo? Če bi vsi ljudje ravnali po tej navdihnjeni besedi, bi lahko kljub svoji nepopolnosti  živeli zelo srečno življenje. Pomislimo, kako drugače bi bilo, če bi se ljudje držali na primer naslednjega pravila: »Vse torej, kar hočete, da ljudje vam store, tako storite tudi vi njim.« (Matevž 7:12) Kakšna sprememba bi to bila na Zemlji. V Božji novi ureditvi se bodo vsi ljudje pustili voditi takšnim temeljnim načelom. To je eden izmed razlogov, zakaj bo ta Zemlja zaželjeno mesto za življenje.

32. Kaj se priporoča tistim, ki dvomijo v Biblijo — kot knjigo, ki je vredna, da se jo preučuje?

³² Jezus je rekel: »Ako pa delam, čeprav meni ne verujete, vsaj delom verujte: da spoznate in verujete, da je Oče v meni in jaz v Očetu.« (Janez 10:38) Če dvomiš v vrednost Biblije, tedaj lahko vidiš njeno vrednost, če opazuješ rezultate tisočev ljudi, ki so se v svojem življenju pustili voditi Bibliji. Zato smo lahko prepričani, da se bo obljuba večnega življenja zagotovo izpolnila na tistih, ki sledijo biblijskemu vodstvu.

[Podčrtna opomba]

[Preučevalna vprašanja]