Poglavje 2

Bog — plemenit gospodar

1., 2. Kako naj bi reagirali kot »gostje« v našem lepem prebivališču, na našem planetu?

VZEMIMO, da potuješ in iščeš primeren prostor za počitek. Po dolgi poti preko samotne pokrajine, si naletel na prekrasen vrt. Vidiš hišo in odločiš se, da povprašaš za prenočišče. Presenečen prebereš nad vrati: »Dobrodošli! Počutite se kot doma.« Ko vstopiš, ugotoviš, da je tam vse, kar je potrebno za udobno življenje: voda, kurjava, luč in dobro založena shramba z vabilom: »Postrezi si!« Kako bi reagiral? Bi rekel: ‚Saj to je neverjetno! Lastnik te hiše mora biti izredno prijazen in velikodušen človek!‘?

² Dejansko ta primer ponazarja položaj človeka v odnosu do Boga, Stvarnika Zemlje. Upoštevaj, kako je Stvarnik podobno kakor velikodušni hišni lastnik poskrbel za prebivalce našega »prebivališča«, Zemlje:

3., 4. Kako je v našem lepem »prebivališču« poskrbljeno za svetlobo, toploto in energijo?

³ Udobna stanovanjska hiša ima luči, običajno na stropu in tudi milejšo svetlobo, da bi prebivalci ne bili v popolni temi ponoči. Za Zemljo je glavni izvor svetlobe Sonce in blaga svetloba lune, »luč manjša« za noč. (1. Mojzesova 1:14—18)

 ⁴ Hiša razpolaga z izvorom energije za kurjavo, obratovanje naprav in podobno. Zemljin izvor energije je sonce. Sonce ne oskrbuje Zemlje samo z neposredno energijo, ki se lahko koristno uporabi za ljudi, rastlinstvo, v teku let je prispevalo tudi k nastanku ogromnih zalog goriva, predvsem fosilnih goriv kot sta premog in nafta. To je, enako kot v dobro oskrbovani hiši, »vkleteno« v Zemlji in se lahko po potrebi uporablja.

5. Kakšne druge stvari za naše udobje in radost so še spravljene v »kleti« naše »hiše«? (Job 28:1—6)

⁵ V tej »kleti« je Stvarnik prijazno naložil tudi bogato zalogo kovin, dal je človeku sposobnost, najti možnosti, da jih pridobi iz zemlje. V veselje ljudi, posebno žena, je v tej »kleti« uskladiščil tudi dragocene dragulje, pa tudi življenjsko važne kemične snovi.

6. a) Zakaj »instalacijsko omrežje« dokazuje obstoj Stvarnika, ki skrbi za nas? b) Primerjaj gore, ki jih je ustvaril Bog, s kupi, ki jih je človek »zgradil« iz kamenja in zemlje. (Psalm 104:10, 11)

⁶ Hiša potrebuje tudi dobro instalacijsko omrežje. Ta sistem našega zemeljskega »prebivališča« je čudež. Vzemimo, da bi človek nagrmadil kamenje in zemljo in napravil hrib. Ali bi tisti, ki bi na njem živeli, dobili čisto, mrzlo in osvežujočo vodo iz izvirov na pobočjih tega hriba? V okolici rudnikov vidimo velike kupe odpadkov človekove proizvodnje, in to so samo grdi madeži v pokrajini. Upoštevaj sedaj čudovita tehnična načela, ki imajo vlogo pri zapletenih sistemih kanalov in podtalnih pritiskov, s pomočjo katerih so celo v visokih gorah zaloge vode. Tudi tam, kjer malo ali sploh ne dežuje, kakor na primer v Sahari, so kraji, kjer je treba kopati le nekaj metrov, da se najde vodo.

7. Kako je Stvarnik pokril naš »dom« s »preprogo«, ki se sama obnavlja? (1. Mojzesova 1:11, 12)

 ⁷ Enako kakor so tla v mnogih dobrih stanovanjih zaradi lepote in udobja prekrita s preprogami, tako je tudi Stvarnik Zemljo »prekril« z rastlinstvom, cvetjem in gozdovi. Že z malo urejanja lahko pusto pokrajino kmalu spremenimo v park! Področja, ki jih je človekova dejavnost pokvarila, so kmalu pokrita s travnato »preprogo«. Onesnažene reke se, če se jih preneha onesnaževati, kmalu same očistijo.

8. Kakšno skrb in predvidevanje je pokazal naš velikodušni »Gospodar« pri opremljanju »shrambe« našega »doma«?

⁸ Kakor ima dobro gospodinjstvo polno shrambo, tako so tudi v »shrambi« Zemlje vse vrste hrane, na poljih, v sadovnjakih in tudi v morjih. Premisli, kolikšna modrost je bila potrebna, da bi se vnaprej poskrbelo za vegetacijo v morju in na kopnem, za žitarice in za sadna drevesa, ki redno in bogato rodijo tisočletje za tisočletjem, tako da lahko poljske živali, insekti, morske živali in končno tudi človek, obstajajo še naprej! Zaloge se nikoli ne izčrpajo. Zemlja lahko rodi še več, da bi prehranila še mnoge ljudi, dokler ne bo Bog rekel, da je »polna«. (1. Mojzesova 1:28)

9. Ali lahko ljudje sebi pripišejo zaslugo za to lepo »prebivališče« in njegovo opremo? (Job 38:4, 26, 27)

⁹ Gotovo nihče od nas ni sodeloval pri opremi tega prelepega »prebivališča«. Biblija nam pove, da so »nebesa« za Jehovo, »Zemljo pa je dal človeškim otrokom«. (Psalm 115:16, EI) To, da je naše prebivališče, Zemlja, dobro opremljena z vsem, kar potrebujemo, da se lahko veselimo življenja, pokazuje premišljeno pripravo. In vse to nam je bilo dano brezplačno! Kakšen bolj prepričevalen dokaz bi lahko želeli za to, da obstaja Stvarnik, ki ni samo mogočen in moder, temveč tudi prijazen in velikodušen? Dejansko je rekel vsem: »Postrezite si!«, ker sonce »vzhaja nad dobrimi in hudobnimi, in daje dež pravičnim in nepravičnim«. (Matevž 5:45) Zares, če človek bogastva zemlje ne bi zlorabil, ali z njim slabo ravnal, bi lahko ljudje v vseh deželah uživali življenje na tem lepem planetu.

10. Kaj lahko glede dosedanjega pojasnjevanja rečemo o teoriji, da je Zemlja nastala z delovanjem slepih sil?

¹⁰ Okoliščina, da je Zemlja stoletja zadovoljevala vsem človeškim potrebam ne da bi on veliko prispeval, zbuja resen dvom v teorijo, da je nastala slučajno, z delovanjem slepih sil. Kako bi lahko nekdo, ki je sprejel takšno teorijo, razložil sposobnost zemlje, da oskrbuje vse svoje prebivalce, žival in človeka, z vsem potrebnim tisočletje za tisočletjem? Zemlja dokazuje namenskost in načrtovanje. Slepe sile ne zmorejo niti namenskosti niti ustvariti načrtovanja. (Jeremija 10:12)

11. Kakšna dejstva pokazujejo, da zemeljsko stvarstvo ni le poskus — nekaj prehodnega ali igrača v Stvarnikovih rokah? (Izaija 45:18)

 ¹¹ Popolnost našega zemeljskega prebivališča je gotovo prepričljiv dokaz za to, da je bila ustvarjena, da, še več kot to, da je bila ustvarjena za določeni namen, in ne le kot poskus ali igračka v roki višjega bitja. Ustvarjena je tudi, da lahko večno obstaja. »Postavil je Zemljo na podstave njene, da se ne gane na večne čase«, je rekel navdihnjeni psalmist. (Psalm 104: 5)

12., 13. Katera Božja izjava pokaže, da zemeljsko stvarstvo ne potrebuje nobene izboljšave?

¹² To, kar govori Biblija o pripravi Zemlje za prebivališče  človeka, je popolnoma soglasno s tem sklepanjem glede Božjega namena z Zemljo. Izvemo, da je Bog, zatem ko je zaključil posamezne stopnje ustvarjanja in priprave Zemlje, označil svoje stvarstvo za »dobro«. Ko je svoje delo povsem končal, ga je označil za »zelo dobro« (NS). (1. Mojzesova 1:4, 10, 12, 18, 21, 25, 31) Ta Božja izjava pomeni, da je bilo njegovo delo popolno in da je povsem odgovarjalo svojemu namenu — bilo tako popolno, da prekaša človekovo sposobnost predstavljanja. (Psalm 145:3—5, 16)

¹³ Da je bilo zemeljsko stvarstvo označeno za »zelo dobro« pomeni tudi, da Bogu ni treba od časa do časa posredovati, da bi zajamčil, da bi Zemlja prinašala, kar je človeku potrebno. Ne, že pred mnogimi tisočletji je porabil veliko časa za pripravo in opremo tega planeta, da popolnoma izpolnjuje svoj namen za vse čase. To dejansko slavi Stvarnikovo veliko modrost. Zakaj?

BOŽJE PREDVIDEVANJE

14., 15. Kako je Bog dokazal izredno predvidevanje, ko je ustvarjal Zemljo?

¹⁴ Sedaj pa pomisli, kakšna sposobnost, da, kakšno predvidevanje je bilo potrebno z Božje strani, da opremi Zemljo tako, da je na njej za vedno zagotovljen obstoj življenja. Preden se je na prizorišču pojavil človek, je bilo že dobro poskrbljeno za živali; v obliki rastlinstva je bilo na razpolago dovolj hrane. Nato je bilo prvemu človeškemu paru rečeno: »Plodita in množita se.« (1. Mojzesova 1:28) To pomeni, da bo naraslo število zemeljskih prebivalcev v milijarde. Tudi takrat bi bila Zemlja še vedno sposobna vzdrževati rastlinsko, živalsko in človeško življenje. Tako je bilo do danes, čeprav je na  milijone hektarjev neobdelane zemlje in da so ljudje opustošili mnoga področja. Glede načina Božje preskrbe je pisal hvaležni psalmist:

¹⁵ »Daješ (Jehova), da raste trava živini, zelišče, ki služi človeku, da iz zemlje dobiva kruh in vino, ki razveseljuje srce človeku, da olje razvedruje obličje, in kruh poživlja človeku srce. Kako mnogotera so tvoja dela, Jehova, vsa si z modrostjo naredil; zemlja je polna tvojih zakladov.« (Psalm 104:14, 15, 24, EI)

16. Mar naj se bojimo, da Zemlja nekega dne ne bo mogla več dajati dovolj hrane? (Psalm 65:9)

¹⁶ Koliko hrane lahko proizvede Zemlja? Direktor United Nations Office of Inter-Agency Affairs and Coordination je rekel, da bi lahko Zemlja preživljala najmanj 38 milijard ljudi (približno desetkrat več kot je danes prebivalstva), če bi maksimalno izkoristili pridelovalne zmožnosti. Seveda bi to zahtevalo boljše mednarodno sodelovanje, kakor je sedaj.

BOG BO PREGNAL »GOSTE«, KI ZLORABLJAJO NJEGOVO »HIŠO«

17. Ali ima kdorkoli razlog za obtoževanje Boga, da daje glede materialnih dobrin prednost določenim ljudem, na primer svojim oboževalcem? (Psalm 36:7, 8)

¹⁷ Ljudje na splošno nimajo nobenega vzroka za pritoževanje; namesto tega bi naj bili hvaležni za bogastva Zemlje. Nihče ne more obtoževati Boga, da je pristranski. Celo tisti, ki ga ne obožujejo, imajo korist od njegove velikodušnosti. Apostol Pavel je rekel oboževalcem Zeusa in Hermesa (Merkurja) v Listri (Mala Azija): »On je sicer v prejšnjih vekih dovolil, da so vsa ljudstva hodila svoja pota, vendar sebe ni pustil brez pričevanja, ko je izkazoval dobrote, dajal z neba dež in rodovitne čase, vam dajal hrano in vam z veseljem napolnjeval srca.« (Dejanja apostolov 14:16, 17, EI)

18. a) Ali so ljudje na splošno hvaležni za dobroto, ki jo je Bog izkazal vsem? b) Kdo je kriv, da vse dobre stvari, ki jih je priskrbel Bog, niso bile enakomerno razdeljene?

 ¹⁸ Toda ljudje na splošno so nehvaležni »gostje« Stvarnika. Brez spoštovanja in potratno ravnajo z bogatimi pripravami Zemlje. Lakomni ljudje so si kopičili zemljo in hrano. Takšni pohlepni ljudje so malo skrbeli za svoje »sogoste« na Zemlji. Tako so bili mnogi ljudje prikrajšani za najnujnejše. Lakomnost je bila tudi povod za krute in pogubne vojne. (Primerjaj Jakob 4:1, 2.)

19., 20. a) Lahko človek upa, da bo sam uredil Zemljo v dobro vseh? b) Zakaj je razumno pričakovati, da bo to naredil Bog kot razsoden »gospodar«?

¹⁹ Glede takšne situacije se postavlja vprašanje, če bo naša zemeljska »hiša« sploh kdaj spet urejena? S človeškega stališča je to nemogoče. Kralj Salomon je v zvezi s tem rekel: »Kar je krivo, se ne more zravnati, in česar ni, se ne more šteti.« (Propovednik 1:15) Toda Bog se kot dober »hišni Gospodar« zanima za svojo »hišo« in svoje »goste«. Mar ne bi razumen hišni gospodar napodil tiste, ki kvarijo njegovo imetje in svojo hišo spet uredil v korist gostov, ki jo cenijo? Mar naj ne pričakujemo, da bo Bog enako postopal? (Razodetje 11:18)

²⁰ Kako pa bo Stvarnik spet uredil Zemljo, ki se jo stoletja zlorablja? Ali jo namerava zatem ohraniti čisto? Je mogoče, da bo postala Zemlja trajno, raju podobno ‚vrtno prebivališče‘ za človeka?

[Preučevalna vprašanja]

 [Slika na strani 20]

Kakor dobro opremljena hiša priča o modrem in velikodušnem gospodarju ...

[Slike na strani 21]

... tako tudi plodna Zemlja odkriva razumno načrtovanje velikodušnega Stvarnika.