Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Bog prihaja človeštvu na pomoč

Bog prihaja človeštvu na pomoč

Poglavje 6

Bog prihaja človeštvu na pomoč

1. Zakaj smo lahko prepričani, da bo Bog pomagal človeškemu rodu?

BOG JEHOVA namerava v soglasju z dostojanstvom svoje vesoljne vladavine rešiti navidezno nerešljive probleme na čudovit način. Ko bomo videli rezultat, bomo rekli: ‚Drugače se ni moglo problem odpraviti tako popolno, pravično in dobro.‘ (Glej Izaija 55:9) Kakor pokazuje Biblija, je Bog že tedaj, ko se je postavilo vprašanje pravnoveljavnosti njegove vladavine, razodel, da bo prišel na pomoč človeškemu rodu, ker je naznanil: »To (Seme) ti (satanu) stare glavo.« (1. Mojzesova 3:15) V teku časa bi Bog ljudem pokazal uresničevanje svojega namena.

2., 3. a) Koga je Bog Jehova določil, da bo obljubljeno »Seme«? b) Iz katerih razlogov je bilo logično pričakovati, da bo izbran prav on?

2 Koga pa je Bog posebej določil za to, da bo »Seme«, ki bo končno satanu zdrobilo glavo? Jehovin edinorojeni Sin! Izbral ga je, da služi prvenstveno za odpravo spornega vprašanja dostojanstva in pravičnosti Jehovine vladavine ali suverenosti. Zakaj pa prav ta visoka osebnost, ki je bila Jehovi tako blizu? Ko je satan postavil sporno vprašanje, je izpodbijal lojalnost vseh oseb v vesolju, tudi lojalnost Božjega Sina. Še več, vprašanje lojalnosti se je bolj nanašalo nanj kot na katerokoli drugo Božje stvarjenje, ker je bil najvišji Božji sin, bil je na drugem najvišjem mestu v vesolju. Sodeloval je z Bogom pri ustvaritvi vesolja. (Kološanom 1:15—17) Izzivalec Boga bi zlahka rekel: ‚Od njega lahko pričakujemo, da bolj od kateregakoli drugega stvarjenja služi Bogu.‘ Tako je satanovo izzivanje postavilo Božjega Sina v središče zanimanja.

3 Razen tega je v Pregovorih, v osmem poglavju, ta Sin prikazan kot poosebljena modrost, ker govori o Božjih ustvarjalnih delih naslednje: »Stvari, ki so mi bile drage, so bile pri sinovih človeških.« (31. vrsta, NS) Človeštvo je zelo ljubil. Zato je z veseljem sprejel nalogo, da opraviči svojega Očeta, v glavnem iz lojalnosti do njega, toda tudi iz ljubezni do človeštva.

4. Zakaj Bog greha ni mogel prezreti ali ga pustiti nekaznovanega?

4 Ali je lahko Bog Jehova v svoji ljubezni do človeštva opravičil zlo, ki sta ga satan in Adam prinesla vesolju? Ali bi Bog kateremukoli grešniku lahko rekel: ‚Rad te imam in usmiljen bom. Tvoj greh bom enostavno prezrl?‘ V soglasju z njegovo zakonitostjo in pravičnostjo, greha ni mogel prezreti in ga pustiti nekaznovanega. Če bi bil to naredil, bi izpodkopal osnovo svoje vladavine. (Psalm 89:14)

5. Kakšne so posledice za vladavine, če se prezre nezakonitost ali pusti prestopnikom zakona prosto pot?

5 Danes imamo pri nekaterih narodih na Zemlji primere posledic »milega« kaznovanja in oproščanja nezakonitosti. V mnogih primerih so bili popustljivi in niso odločno postopali proti prestopnikom. Hudodelstvu so dali prosto pot. Posledica je, da so mnogi ljudje izgubili zaupanje v svoje vladavine in se je končno vse sesulo. Vladar vesolja ne bo dovolil, da bi se tako zgodilo z njegovimi zakoni.

6. Kako sta prerok Habakuk in apostol Pavel opozorila, da Bog ne prezre greha?

6 Kot Suveren vesolja je Jehova odgovoren za to, da v vesolju ohranja zakonitost in red. Zato ne more prezreti greha. »Bog se ne da zasmehovati.« (Galatom 6:7) V Habakuku 1:13 pravi prerok o Jehovi: »Prečiste so tvoje oči, da bi gledal hudo, in nepravde ne moreš videti: zakaj gledaš na tiste, ki ravnajo izdajalsko?« Jehova dopušča zlo z dobrim namenom in samo za razmeroma kratek čas. Dejansko je pot, ki jo je predvidel Bog, edina pot, na kateri lahko človeštvu resnično pomaga.

PRAVNI PROBLEM

7. a) Kako je Adam človeštvo »prodal« v suženjstvo grehu in smrti? b) Kako Psalm 49:6—9 prikazuje človeško nemoč, da bi osvobodil samega sebe?

7 Adam je prodal svoje bodoče potomstvo brez njegovega soglasja v suženjstvo grehu in smrti. Cena te ‚prodaje‘ je bila sebično ravnanje, upor proti Bogu po lastni volji. (Rimljanom 7:14) Človeška nemoč, da bi se osvobodil sužnjevanja smrti, je prikazana v Psalmu 49, od šeste do devete vrste: »Njih, ki zaupajo v premoženje svoje in se ponašajo v obilosti bogastva svojega? Brata nikakor ne more odkupiti nihče, ne more dati Bogu zanj spravnega denarja (predrag namreč je njih duše odkup, zato ga ne zmore vekomaj), da bi živel za večno, in ne moral videti jame.« Cena je bila previsoka, prevelika, noben človek je ni mogel plačati. Od nepopolnih ljudi na »vekomaj« ne bi mogli pričakovati osvoboditve; bili bi brez upanja. Da bi bil človek sploh kdaj rešen, je moral poseči Bog in narediti za to priprave. (Primerjaj Psalm 79:9.)

8., 9. Kaj je moral narediti Bog Jehova za pomoč človeštvu, da bi ohranil dostojanstvo in pravičnost svoje vladavine?

8 Da bi lahko postopal z ljudmi, ki so rojeni v grehu, čeprav ne po lastni krivdi, je moral Bog imeti nekakšno osnovo. (Psalm 51:5; Rimljanom 5:12) Drugače bi morali vsi ljudje za večno umreti, ker Božji zakon zahteva odstranitev grešnikov iz vesolja. Samo z žrtvijo drugega, popolnega človeka, je bila lahko poravnana visoka cena, da bi se lahko odkupilo, kar je Adam izgubil. (1. Timoteju 2:5, 6)

9 Tako je torej Jehova potreboval nekoga — človeka; čigar žrtev bi bila pravna osnova — po kateri bi lahko postopal. Enako kakor človeška vladavina ne more sama razpravljati z zločinci, tudi Bog Jehova ne more z grešnimi ljudmi postopati neposredno in ohraniti dostojanstvo in pravičnost svoje vladavine.

10., 11. Kako dokazuje Bog z odpuščanjem grehov in opravičenjem ljudi a) svojo lastno pravičnost in zakonitost, b) slabost greha, in svoje sočutje?

10 Z osnovanjem pravne osnove je Jehova dokazal pravičnost svoje vesoljne oblasti in tudi pokazal skrajno slabost greha. Istočasno pa je lahko ljudem izkazal usmiljenje. Apostol Pavel je to takole pojasnil:

11 »Zakaj vsi so grešili in so brez Božje slave, opravičenje pa jim daruje njegova milost, po odrešitvi, ki je v Kristusu Jezusu. Njega je Bog postavil kot spravo po veri v njegovi krvi, da bi pokazal svojo pravičnost, ker je prizanašal prej storjenim grehom v času Božje potrpežljivosti, da bi pokazal svojo pravičnost v sedanjem času: da je sam pravičen in da opravičuje tistega, ki je iz vere v Jezusa.« (Rimljanom 2:23—26, EI)

12. Pred kakšnimi problemi stoji človek, ki iz usmiljenja želi sprejeti »nezaželenega« v svojo družino? (Rimljanom 5:8)

12 Razumnost in zakonitost Božjega postopanja lahko ponazorimo s primerom iz vsakdanjega življenja. Vzemimo, da mož, družinski oče, ki ima pravično, pošteno in poslušno družino, izve za mladega moža, ki prestaja dolgo zaporno kazen zaradi nekega prestopa. Ta mladi mož je zašel v slabo družbo in prišel na stranpoti. Vendar mož verjame, da bi zaporniku lahko pomagal in ga končno vrnil v prejšnje stanje — rehabilitiral. Pravici na ljubo, zaradi sebe in svoje čiste, ugledne družine, mladega moža ne more takoj sprejeti v svoj dom in dovoliti, da se njegova družina druži z njim v takšnem stanju. Kaj lahko naredi, da bi mu pomagal?

13. Kakšne korake lahko naredi mož, ki hoče mladega moža po zakoniti poti sprejeti za častnega člana svoje družine?

13 Lahko bi prosil prijatelja, naj plača to kazen, da bi obsodbo proti zaporniku razveljavili in se sodišču ponudi za varuha. Po primernem šolanju in vzgoji lahko prijatelj mladega moža izroči družinskemu očetu rehabilitiranega, tako da bo lahko sprejet kot čist in časten član družine. To zadosti vsem pravnim zahtevam. Družinski oče je ravnal popolnoma pravilno in pravično, in mlademu možu je bilo izkazano usmiljenje.

14. Na kakšni osnovi Bog človeško družino pomirja s seboj?

14 Tudi Bog je s človeško družino v stiku preko svojega Sina, Jezusa Kristusa, ki deluje kot njegov pooblaščenec. Kdor je poslušen Božji ureditvi, pridobi pri njem zakoniti status (položaj). Odkupljen je in pomirjen z Bogom ali drugače rečeno, z njim pride v harmonijo. (Kološanom 1:13, 14, 20) Pridobi si z Bogom osebni odnos in lahko ga imenuje »Oče«. (Matevž 6:9)

BOŽJI SIN PRIDE NA ZEMLJO

15. Zakaj je Božji Sin moral biti poslan na Zemljo?

15 Božji Sin je bil torej poslan na Zemljo — da postane človek, rojen iz žene. Tako je lahko tudi tukaj na Zemlji, kjer je nastalo sporno vprašanje, dokazal svojo čistost. Tudi je lahko bil odkupna cena za človeštvo. Ker ga je po čudežu rodila devica Marija, je bil človeški Božji Sin. (Galatom 4:4)

16. a) Kako je bil Jezus rojen kot popoln otrok, čeprav je imel nepopolno mater? b) Zakaj je Jezus kot otrok in tudi pozneje potreboval posebno zaščito?

16 Tega Sina je rodila nepopolna žena, toda on sam je bil popoln in brez madeža. Njegovo popolno življenje je bilo preneseno iz nebeškega, duhovnega področja v Marijino telo. Angel Gabriel je oznanil Mariji: »Sveti duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila; in zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno, Sin Božji.« (Lukež 1:35, EI) Božji Sveti duh je ščitil Marijo, da se je Jezus Kristus lahko rodil kot popoln otrok. Satan hudič bi seveda želel tega Sina uničiti ali poškodovati, še preden se rodi, če bi bilo mogoče. Le pomislimo na njegova poznejša prizadevanja, da bi usmrtil Jezusa, o katerih poročata Matevž 2:7—16 in Lukež 4:28—30.

17. Kako pokaže Biblija, da je Jezus ohranil svojo popolnost do smrti?

17 Jezus je ves čas svojega človeškega življenja ohranil svojo popolnost. Bil je »svet, nedolžen, brezmadežen, ločen od grešnikov«. (Hebrejcem 7:26) Z Jezusovim načinom življenja na Zemlji je bilo vprašanje čistosti do Boga brez vsakega dvoma popolnoma rešeno. Jezus je rekel pred svojo žrtveno smrtjo: »Zakaj vladar tega sveta prihaja. Meni sicer nič ne more. Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta izgnan.« (Janez 14:30; 12:31; 2. Korinčanom 4:4) Satanu se niti enkrat ni posrečilo, da bi Jezus Kristus prišel pod njegov vpliv, zato Jezusu ni mogel do živega, ni mu mogel ničesar očitati. Jezus je »svet premagal«, ker ni zapadel grehu. (Janez 16:33; 8:46)

18. a) Zakaj Jezusu, ko je bil na Zemlji, ni bila pravičnost podarjena? b) Zakaj je opravičenje vsakega drugega člana človeške družine darilo?

18 Apostol Pavel je rekel o Jezusu: »Učil (se je) po trpljenju pokorščine. In tako je postal popoln in večnega zveličanja ustanovitelj njim vsem, ki so mu poslušni.« (Hebrejcem 5:8, 9) Bog je Kristusa na koncu zemeljskega življenja opravičil na osnovi njegove lastne zasluge. Obujen je bil v življenje v duhu in »opravičen v duhu«. (1. Timoteju 3:16) Sposoben je bil služiti kot popoln veliki duhovnik v korist človeštva in je bil kot takšen postavljen v nebesih. Bog ni Kristusu podelil pravičnost kot darilo, ker je kot bezgrešni človek imel in ohranil svojo pravičnost pred Bogom od začetka do konca. Zato je bila Jezusova žrtev popolna in je lahko služila kot osnova za opravičenje drugih ljudi. Če so drugi opravičeni, to ni zaradi njihove lastne pravičnosti, temveč na osnovi spravne žrtve Jezusa Kristusa. V tem primeru je to dejansko darilo. (Rimljanom 5:17)

19. Kakšen je Jezusov položaj glede tistih, ki želijo služiti Bogu?

19 Na osnovi svojega zvestega življenja je Jezus upravičeno postal Odvetnik vsem tistim, ki želijo služiti Bogu. Apostol Janez je pisal: »Ako se pa kdo pregreši, imamo Odvetnika pri Očetu, Jezusa Kristusa pravičnega; in on je sprava za grehe naše.« (1. Janezov 2:1, 2) Označen je tudi kot »posrednik med Bogom in ljudmi«. (1. Timoteju 2:5) Satan se je vse od časa Abela, Adamovega sina, trudil, da bi na Božjih služabnikih našel napake. Satan je označen kot »naših bratov tožnik, ki jih je tožil pred Bogom našim noč in dan«. (Razodetje 12:10)

20. Kaj dela Jezus kot Odvetnik in Posrednik v korist Božjih služabnikov?

20 Zato v tem spravnem sporu nastopa Jezus Kristus pred Bogom kot odvetnik. Če naredijo zvesti Božji služabniki napako, to se pravi, če zagrešijo, prikaže Jezus Bogu, Sodniku, dokaze, da ne zaslužijo smrtno kazen — da njegova spravna daritev pokriva njihove napake in grehe. On prikaže, da so kljub svoji nepopolnosti nameravali delati, kar je pravilno. (Rimljanom 7:15—19) Opozori na njihova dela vere in na to, da v odkritosrčnem kesanju kličejo Boga, če so grešili. (Hebrejcem 6:10) Vse to delajo na osnovi Jezusove žrtve. (Janez 16:23) In Bog Jezusovo posredovanje upošteva.

KAKO JEZUS DOBIVA »OTROKE«

21. a) Zakaj je lahko Jezus kot en človek dal svojo dušo »v odkupnino za mnoge«? b) Zakaj je znan kot »zadnji Adam«?

21 Ko je Jezus živel na Zemlji kot človek, je bil sposoben osnovati svojo lastno družino. Toda takšne družine ni ustanovil, temveč se ji je odrekel v korist svoje žrtve. Sam je rekel: »Sin človekov ni prišel, da njemu služijo, ampak da služi in da življenje svoje v odkupnino za (mnoge) druge. (Matevž 20:28) Jezus je postal zato »zadnji Adam«. Adam je proizvedel nepopolno družino s slabimi značajnostnimi potezami. Jezus Kristus rojeva družino, ki si pridobiva pravičnost. Posamezniki lahko pridejo iz Adamove družine v njegovo, da bi se na osnovi pravičnosti Jezusa Kristusa prerodili, in če oblečejo novo osebnost, postanejo tudi ‚njemu podobni‘. Lahko so očiščeni kot sinovi »zadnjega Adama«. (1. Korinčanom 15:45, 49)

22. a) Kako Izaija 53:10 pokaže način, po katerem Kristus dobiva otroke? b) Ali bo Kristus te otroke za vedno obdržal zase ali kaj bo naredil?

22 Prerok Izaija je po navdihnjenju opisal trpljenje Jezusa Kristusa in je nato rekel Jehovi: »Če da življenje svoje kot daritev za krivdo, bo videl potomce.« (Izaija 53:10, EI) Kristus svojih potomcev ne dobi po naravni poti, temveč kot »Oče večnosti« rojeva družino z njegovimi lastnostmi, kakor opisuje Izaija, ker je dal Jehovi »svoje življenje kot daritev za krivdo« človeštva. (Izaija 9:6) Moramo vedeti, da bo Jezus Kristus odkupljeno in rehabilitirano človeštvo, zatem ko ga bo pripeljal do človeške popolnosti, predal Bogu Jehovi, »Očetu, po katerem se imenuje sleherna rodovina v nebesih in na Zemlji«. (Efežanom 3:14, 15; 1. Korinčanom 15:26, 28)

ODKUPNINA PORAVNA GREH

23. Zakaj lahko rečemo, da je po Jezusu priskrbljena odkupnina za greh?

23 V povzetku lahko rečemo, da odkupnina, ki jo je priskrbel Božji Sin, poravna Adamov greh. Adamov greh je prinesel vsem smrt. Odkupnina seveda ne reši vseh človeških duš, toda izravna učinke prirojenega greha. Kako? Vsakdo, ki se želi osvoboditi greha in nepopolnosti, se lahko popolnoma očisti. Celo iz mrtvih obujeni bodo imeli priložnost, da se okoristijo odkupnine. (Dejanja apostolov 24:15) Življenja ne bodo dobili tisti ljudje, ki si ne želijo Jehovine vladavine. Ti ne ljubijo pravičnosti in ne sovražijo nezakonitosti. Sami sebe obsojajo, tako da svojemu podedovanemu grehu dodajajo še namerno narejene grehe. (Janez 3:17—21, 36)

24. a) Ali bodo za Adamovim uporom ostale kakšne sledi? b) Ali bo satanov trud pustil kakšne trajne sledi v vesolju?

24 Kristusova spravna daritev, priskrbljena s kraljevsko vladavino, bo torej popolnoma izbrisala Adamov greh. Zadnji sovražnik, smrt, (smrt, ki je prišla nad vse človeštvo po Adamovem grehu), bo odstranjena. Ko bo smrt odstranjena, tudi vsega tistega, kar je naredil Adam — vsega, kar je nakopal človeštvu, ne bo več. (1. Korinčanom 15:26, 55—57) Tudi satanov greh ne bo pustil nobenih sledi, ker Biblija pravi: »Zato je prišel Božji Sin, da bi hudičeva dela razdejal.« (1. Janezov 3:8, EI) Satanov trud bo povsem propadel, da, takrat ga ne bo več. Senca, ki je bila vržena na Božje ime, bo popolnoma odstranjena. Božje ime bo povsem opravičeno za vso večnost, in tisti, ki si želijo Božjo suverenost, bodo živeli v njegovo slavo. (Psalm 150)

25. Kako bi morali reagirati, ko vidimo, kaj je Bog naredil, da bi pomagal človeštvu?

25 Kakšna ljubeča Božja dobrota! In kolikšna ljubezen Gospoda Jezusa Kristusa! Skupaj z apostolom Pavlom lahko vzkliknemo: »O globočina bogastva in modrosti in vednosti Božje! Kako nedoumljive so njegove sodbe in neizsledna njegova pota.« (Rimljanom 11:33, EI) Vseeno, kaj bi svet še naredil, da bi sejal dvome in napadel našo vero, lahko vzkliknemo polni cenjenja: ‚Ta Bog popolnoma zasluži našo predanost in našo službo!‘ (Glej Filipljanom 3:8, 9.)

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 68]

Preden sprejme v svojo družino sprijenega mladega tujca, bo želel gospodar urediti njegove razmere.

[Slike na strani 72]

Rodil si se kot potomec grešnega Adama ...

[Slike na strani 73]

... toda za svojega »Očeta večnosti« lahko izbereš Jezusa.