Do kje so napredovale priprave?
Poglavje 12
Do kje so napredovale priprave?
1., 2. a) Kaj ljudje običajno mislijo z izjavo »Bog je mrtev«? b) Zakaj nekateri tako pravijo?
V NAŠIH obravnavah je bilo že veliko rečenega o Božjem namenu. Toda kaj je naredil, da ga uresniči? Nekateri ljudje, ki vidijo, da se stanje po svetu ne izboljšuje, govore, da je Bog mrtev, in s tem mislijo, da pač ne naredi ničesar, s čimer bi človeštvu pomagal.
2 Takšno stališče se lahko pojasni s tem, da je potrebna vera, da bi videli napredovanje Božje priprave za pravični novi sestav, ki bo vladal Zemlji. »Vera,« pravi Biblija, »pa je trdno pričakovanje tistega, kar upamo, uverjenje o stvareh, ki jih ne vidimo«. (Hebrejcem 11:1)
3. Kako se zdijo stvari človeku brez vere?
3 Kdor nima vere, ne goji resničnega pričakovanja ali upov glede Boga, ker ne veruje Božjim obljubam. Takšna oseba gleda na stvari površinsko, nasprotno, kot na njih gleda tisti, ki veruje. Ampak zakaj Bog zahteva vero?
4. Zakaj Bog zahteva vero?
4 Bog je kakor Oče, ki želi, da ga njegovi otroci ljubijo, ker je dober, in da sprejmejo njegove obljube, ne da bi morali prej, predno očetu verujejo, vse videti. Otrok, ki dobremu očetu ne verjame, bo tudi neposlušen in bo družini navsezadnje povzročil probleme in sramoto. Takšen otrok ne zasluži naklonjenosti svojih staršev. Toda enako, kakor bi naredil dober oče, Bog odgovarja svojim zemeljskim stvarjenjem, ki verujejo vanj, in jim pomaga. (Psalm 119:65—68)
5., 6. a) Pokaži s primerom, kako se lahko nekdo, ki nima vere, vara glede nekih dogodkov. b) V čem so se v letih 66—70 n. št. kristjani razlikovali od večine Židov?
5 Primer za to, kako lahko površno gledanje stvari vara, medtem ko drugemu pomaga vera videti pravo situacijo, je uničenje Jeruzalema leta 70. n. št. Približno triintrideset let pred tem je Jezus napovedal čas, ko bodo Jeruzalem oblegale čete. Ko se bo to zgodilo, je rekel, bi morali kristjani nemudoma zapustiti mesto, ker je blizu uničenje Jeruzalema. (Lukež 21:20—24) Po zapisih židovskega zgodovinarja Jozefusa, ki je živel v prvem stoletju, so Rimljani pod generalom Cestiusom Gallusom obkolili Jeruzalem leta 66 n. št. z namenom, da ga zavzamejo. Toda tedaj se je Gallus iz nepojasnjenih vzrokov umaknil. Židje in drugi, ki so postali kristjani, so takoj odšli iz mesta, ker so spoznali, da se je izpolnila Jezusova prerokba. Drugi Židje pa so sledili Gallusovim četam in jim povzročili težke izgube.
6 Večina jeruzalemskih Hebrejcev se je veselila svoje zmage. Izgledalo je, da je nevarnost mimo. Vseeno se kristjani niso poskušali vrniti v Jeruzalem. Židom, ki so ostali v mestu, je to izgledalo gotovo zelo neumno. Toda manj kot štiri leta pozneje so se Rimljani vrnili pod generalom Titusom in mesto popolnoma uničili ter usmrtili preko devet desetin prebivalcev. Da, tisti, ki so verovali, so videli, kar površni opazovalci niso, in si tako rešili življenje. Videli so nekaj, česar Židje na splošno niso videli, čeprav bi bili lahko. Židje kot ljudstvo niso priznali Jezusa Kristusa in tako zavrnili tudi modrost, ki bi jim lahko bila rešila življenje. (Primerjaj Jeremija 8:9)
7. Kako lahko vemo, da Bog dela na izpolnitvi svoje obljube?
7 To, kar je Bog naredil, da bi odpravil trpljenje ljudi, kakor je obljubil, moramo videti v pravi luči. Kako lahko to naredimo? S preiskavo zgodovinskih poročil. Če bomo to storili, bomo videli, da je Bog postopoma deloval na uresničenju svojega namena že od začetka človeških težav. Ne bomo videli teorij ali hipotez (domnev), temveč ‚očiten dokaz resničnosti‘, na katerem lahko zgradimo svojo vero.
POLOŽENA OSNOVA
8. Zakaj mora do takrat, ko bo Bog izvajal svojo vladavino nad Zemljo, miniti toliko časa?
8 Jehova je obljubil, da bo vladal nad vso Zemljo in da bo vzpostavil mir in enotnost. Toda On ne bo vladal s silo. Skrbi predvsem za to, da so ljudje razsvetljeni in poučeni, da ga spoznajo in se voljno podložijo njegovi vladavini. (Psalm 110:3) Zaradi tega je bil potreben čas, da se je položila osnova za to, da mu bo služilo vse človeštvo. Bog je moral objaviti svoja merila in temeljna načela svoje pravične uprave in pojasniti, kako deluje.
9. Zakaj je način, s katerim nas Bog poučuje, boljši, kakor če bi govoril z gromkim glasom iz nebes?
9 Jehova je nevidni Bog. (1. Timoteju 1:17) Kako naj dopove ljudem iz mesa in krvi, kaj On želi? Ne tako, da bi samo objavil svojo moč iz nebes z glasom, ki zbuja strah. Ne, Bog je želel svoja temeljna načela in lastnosti objaviti tako, da je vzpostavil zvezo z ljudmi. Koliko bolj poučno, prepričljivo in ganljivo je vendar, da ne slišimo in ne beremo samo Božje izreke, ki so jih zapisali zvesti možje, temveč najdemo v zgodovini dodatne dokaze za to, da se je vse, kar je Bog rekel, tudi izpolnilo.
10. Kdaj je Bog svetu prvič dokazal, da ni nedelaven, temveč da se zanima za zadeve ljudi?
10 V prvem delu človeške zgodovine — do vesoljnega potopa — je Bog pustil, da so ljudje delali, kar so hoteli; prepustil jim je, da sami odločijo ali naj verujejo vanj ali ne. Toda dokazal je, da ni »mrtev« ali nedelaven, ko je uničil tisti svet, ki je bil tako pokvarjen, da je ogrožal čisto oboževanje in življenje tistih, ki so želeli pravilno postopati. Bog je v barki ohranil pri življenju tistih nekaj ljudi, ki so takrat priznavali njegovo vladavino. (1. Mojzesova 6:11—13, 17—20; 1. Petrov 3:20)
11., 12. a) Kaj je naredil Bog po potopu? b) Kakšne stvari je Bog omogočil spoznati ljudem, ko je položil osnovo za svojo vladavino nad Zemljo?
11 Po vesoljnem potopu je Bog položil osnovo svoje bodoče uprave zemeljskih zadev po obljubljenem »Semenu«, Mesiji. Medtem je Bog narode pustil še naprej hoditi po njihovih neodvisnih poteh, da so dokazali, da so ljudje nesposobni vladati sami sebi.
12 Ko je Jehova položil temelj za svojo vladavino nad Zemljo, je ustvaril naslednje potrebne pogoje: 1. čvrsto osnovo za vero v vladavino, ki jo bo postavil; 2. spoznanje o temeljnih načelih svoje vladavine; 3. prikaz svojih lastnosti kot Vladarja vesolja in 4. zanesljivo in nedvoumno je identificiral Mesijo — tistega, ki bo človeštvo osvobodil in mu vladal kot kralj v Jehovinem imenu. (Galatom 3:24) Istočasno je primerjava s človeško vladavino pokazala, da ima Božja vladavina prednost, da je zaslužnejša in pravična.
IZBRANO ENO LJUDSTVO — V KORIST VSEH
13., 14. Kakšne koristi je za nas, da je Bog v starem času uporabljal izraelski narod?
13 Kakšnih sredstev se je poslužil Bog, ko je položil takšno osnovo? Najprej je izbral en narod, ljudstvo Izraela, da je postal živa nazorna slika, kakšen učinek imajo njegova temeljna načela in kako postopa z ljudmi. Ko je na primer Jehova razodel samega sebe in svoji čudoviti lastnosti, pravičnost in modrost, je pokazal, da kaznuje Izraelce za njihove grehe, ker so se večinoma izkazali za neposlušne. (Rimljanom 10:21) Nadalje jim je izkazal tudi svojo ljubezen, usmiljenje in potrpljenje, kadarkoli so se pokesali.
14 Razen tega pokaže zgodovina Izraelcev, kaj se zgodi, če se Božje modre, pravične zakone posluša ali ne posluša, medtem ko zgodovina sveta pokazuje, kaj lahko pričakujejo tisti, ki živijo brez Božjega zakona. (1. Korinčanom 12:2; Efežanom 4:17—19)
VZROK IZBIRE IZRAELA
15. Ali je Bog pokazal pristranost, ko je uporabil Izraelski narod? Pojasni.
15 Zakaj je Bog izbral Izrael in ne kakšnega drugega naroda? Ne zato, ker bi bili Izraelci boljši, temveč ker je Bog ljubil njihovega prednika Abrahama. (5. Mojzesova 7:7, 8; 2. Kraljev 13:23) Približno štiristo let po potopu je Jehova spoznal Abrahama kot moža, ki je sprejel njegovo besedo z neomajno vero in poslušnostjo. (1. Mojzesova 15:1, 6; Rimljanom 4:18—22) Zato so bili potomci, ki jih je imel Abraham s svojo zvesto ženo Saro, izredno blagoslovljeni. Bog Jehova jih je izbral kot narod, ki ga je uporabil za uresničenje svojega namena. Obljubljeno »Seme« bi naj prišlo po Abrahamu, Izaku in Jakobu.
16., 17. Ali je Bog s tem, ker se je ukvarjal z Izraelom, storil drugim narodom krivico? Pojasni.
16 Drugi narodi tistega časa so hodili po svojih poteh, s svojimi vladavinami, Bogu so bili neposlušni. Bog jim je dovolil, da imajo korist od sonca, dežja in rodovitne zemlje. (Dejanja apostolov 14:16, 17; Matevž 5:45) Toda ni posegal v njihove zadeve, razen če se je posameznik izmed teh narodov obrnil k Njemu v veri ali če so ti narodi prišli v stik z njegovim izvoljenim ljudstvom. (5. Mojzesova 32:8)
17 Vendar Jehova teh drugih narodov ni pozabil. Čeprav se je ukvarjal izključno z Izraelom, je delal na tem, da bi uresničil svoj namen, po katerem bi bili pozneje blagoslovljeni tudi ljudje iz teh narodov, četudi o tem niso ničesar vedeli. (1. Mojzesova 22:18)
18. Ali je bil Izrael pod težjo obsodbo, ker ga je Bog uporabljal in blagoslavljal?
18 Nihče se ne more pritoževati nad tem, da je Bog izbral le en narod, da bi priskrbel osnovo za našo vero in razumevanje danes. Res je sicer, da je bil Izrael v tistem času bolj blagoslovljen od drugih narodov. Toda s tem, da je to ljudstvo nosilo Jehovino ime, je imelo tudi težko odgovornost, kakršne drugi narodi niso imeli. Izrael je odgovarjal neposredno Bogu. Jehova je ljudstvo strogo kaznoval, če je prestopilo njegove zakone. (5. Mojzesova 28:15—68)
19. Kakšno nadaljnjo korist imamo od tega, da je Bog uporabljal stare Izraelce, kakor pokažejo Rimljani 3:1, 2?
19 Z izbiro enega naroda je bil dosežen nadaljnji cilj: ohranitev resnice. To je Bog dosegel tako, da je ločil Izrael od okoliških nevernih ljudstev, jih karal in jih držal skupaj pod svojo Zavezo postave. Zaupal mu je tudi »svete izreke«, ki jih danes najdemo v Bibliji. (Rimljanom 3:1, 2) Medtem pa so drugi narodi pod človeško vladavino še naprej služili različnim krivim bogovom, ki so si jih sami naredili, zbegani v zmešnjavi naukov. (Psalm 96:5; 115:2—8)
20. a) Kateri glavni namen je izpolnil Zakon, ki je bil dan Izraelcem? (Rimljanom 10:4) b) Kakšne koristi še imamo, če preučujemo Hebrejske spise?
20 Razen tega je Jehova v vsem tem času delal na tem, da priskrbi najboljše darilo človeštvu — »Seme« obljube, Jezusa Kristusa, Kralja Božjega Kraljestva, ki naj bi vladalo nad Zemljo. Po njem bo Bog dal vsem poslušnim ljudem večno življenje. (Dejanja apostolov 17:30, 31) Kako se je izkazala Božja modrost s pripravo jasne identifikacije Mesije, ko je končno prišel, s čimer je bila položena osnova za vero vanj. Najvišji je poskrbel za to nedvoumno ugotavljanje istovetnosti z rodovniki, kronologijo in prerokbami Hebrejskih spisov. (Janez 5:39) Razen tega v Hebrejskih spisih ohranjeno zgodovinsko poročilo ne posreduje samo tolažbe in upanja, temveč služi tudi kot kažipot za naše današnje življenje. Vsebuje vzore kot tudi primere za nas, »na katere so prišli konci vekov«. (1. Korinčanom 10:11; Hebrejcem 10:1)
JEZUS IZBIRA SVOJE SOVLADARJE
21., 22. Zakaj je bil Jezus, ko je bil na Zemlji, pri izbiri svojih zaupnih učencev izbirčen? (Lukež 9:57—62)
21 Končno se je pojavil dolgo pričakovani Mesija. Kot Božji maziljenec je bil Jezus Kristus pri izbiri svojih zaupnih učencev prav tako izbirčen, kakor je bil Bog. (Lukež 8:38, 39) Res je, da je bil tukaj na Zemlji zato, da bi daroval odkupnino za rešitev vseh ljudi, ki ga bodo sprejeli. (Matevž 20:28; Janez 3:16) Toda vedel je, da bo šele pozneje Kralj kraljestva, ki bo vsem ljudem posredovalo blagoslove njegove žrtve. In kakor vsak vladar, ki še ni postavljen na svoj položaj, razmišlja najprej o možeh, ki jim bo zaupal važne vladne položaje, se je tudi Jezus najprej zanimal za tiste, ki bodo vladali z njim v njegovem Kraljestvu. (Lukež 22:28, 29; Janez 17:12)
22 Zato je Jezus v molitvi in pod vodstvom Božjega duha najprej izbral svoje apostole. (Lukež 6:12—16) Sestavljali naj bi osnovo za vlado, ki bo delovala pod njegovim vodstvom.
23. a) Kakšno upanje so Jezus in njegovi apostoli z oznanjevanjem posredovali ljudem? b) Mar naj bi Jezusovi učenci vladali nad drugimi ljudmi, ko so živeli še na Zemlji? (1. Korinčanom 4:8)
23» Če beremo Krščanske grške spise, bomo ugotovili, da so tisti, ki so sprejeli Jezusove nauke in nauke njegovih apostolov, dobili upanje, da bodo vladali skupaj z Jezusom Kristusom v njegovem nebeškem Kraljestvu. (2. Timoteju 2:12; Hebrejcem 3:1; 1. Petrov 1:1—4) Vendar njegovi učenci, dokler so živeli na Zemlji, ne bi bili vladarji; znani bi naj bili edino kot »skupščina Božja«. Oznanjali bi naj ljudem Božjo odličnost. (1. Petrov 2:9)
24. Katero važno delo je Bog opravil od časa Jezusovega vstajenja do danes?
24 Dolgo časovno razdobje od Jezusove smrti do prevzema kraljevske oblasti je torej služilo izbiri, šolanju, preizkušanju in usposabljanju tistih, ki bodo vladali s Kristusom. Zahteve so bile zelo stroge. Kot pove Biblija, je Bog omejil število teh izbranih članov vlade pod Jezusom Kristusom na 144 000. (Razodetje 14:1—3)
25. Kakšnemu namenu služijo težke preizkušnje, ki so prišle nad predvidene člane kraljevske Kristusove vladavine?
25 Jehova šola in vzgaja te bodoče kralje in duhovnike po mnogih preizkušnjah, ki pridejo nanje. Na ta način se usposabljajo za mesto, ki jim ga je Bog pripravil v svoji vladavini. (Efežanom 2:10; Rimljanom 8:29) Razen tega je lahko na osnovi takšnega popolnega šolanja in preizkušenj prepričan, da bodo kot vladarji vedno zvesti in nepodkupljivi. O njih je rečeno: »V njih ustih se ni našla laž, brez madeža so.« (Razodetje 14:5) To pomeni, da je njihova predanost in čistost popolna. (Primerjaj Rimljanom 7:25) V vseh pogledih so zanesljivi. Jehova jim lahko brez skrbi da nesmrtno nebeško življenje. (1. Korinčanom 15:50—54) Toda poglejmo sedaj, kako Bog, ko je preiskal in priznal tiste, ki jih želi sprejeti v svojo vladavino, gleda na ostalo človeštvo.
ZAGOTOVLJENI USMILJENI VLADARJI
26. Kako se je Kristus izkazal sposobnega, da postane človeštvu veliki duhovnik in vladar?
26 Jezus Kristus, poglavar skupščine, je prestal zelo težke preizkušnje, da bi dokazal svojo usposobljenost. O njem je rečeno: »Kajti nimamo velikega duhovnika, ki bi ne mogel z nami čutiti slabosti naših, ampak izkušan je v vsem kakor mi, a brez greha.« (Hebrejcem 4:15) Kolikšen dokaz Božje modrosti in nepristranosti! Vladar, ki ga postavlja nad človeštvo, zato ne bo krivičen ali pristranski.
27. Katere izkušnje so ga usposobile za vladarja, ki mu lahko popolnoma zaupamo?
27 Razen tega Kristus na osnovi prejšnjih izkušenj v nebesih, kjer je sodeloval s svojim Očetom pri ustvarjanju vseh stvari, ve, kakšni so ljudje. (Janez 1:10; 2:25) In s tem, ko je kot človek iz mesa in krvi živel na Zemlji, je izvedel, kaj pomeni služiti Bogu pod neprijetnimi razmerami. Popolnoma razume probleme ljudi in ve, kaj pomeni trpeti. (Hebrejcem 5:7—9) Vsi ljudje lahko vladavini Jezusa Kristusa popolnoma zaupajo, ker je uspešno prenesel enake preizkušnje in ve, kaj ljudje potrebujejo. (Hebrejcem 4:16; Janez 16:33)
28. Zakaj v preteklih devetnajstih stoletjih Bog ni zapravljal časa?
28 Upoštevaj Božjo modrost pri izbiranju 144 000 Kristusovih sokraljev in soduhovnikov. Ni zapravljal časa. V preteklih devetnajstih stoletjih so bili izbrani ti možje in žene iz vseh družbenih slojev, ras in jezikov. Enostavno ni problema, ki ga ne bi nekateri od njih že srečali in premagali. Zato bodo sočutni in usmiljeni Kristusovi sovladarji, sposobni pomagati možem in ženam vseh vrst.
OSNOVA ZA »NOVO ZEMLJO«
29. Katere nadaljnje priprave mora narediti Bog, da bi se lahko po njegovem Kraljestvu njegova volja »godila na Zemlji tako kakor v nebesih?« (Matevž 6:10)
29 Ali so z izbiro zadnjih predvidenih nebeških sokraljev in soduhovnikov Kristusa Božje priprave zaključene? Ali pomeni to, da se takrat lahko začne tisočletno vladarstvo in vstajenje iz mrtvih? Ne, najprej mora Bog očistiti Zemljo, tako da uniči sedanji pokvarjeni sestav stvari. Toda ko bo to naredil, ne bo nastala »praznina«. Zemlja ne bo opustošena, brez življenja in ljudi, ki bi mu služili. Tako je naredil tudi pri vesoljnem potopu. (Izaija 45:18) Ne, na zemlji bo Bog imel ljudi, ki bodo preživeli, in bo z njimi začel vzpostavljati rajske razmere. Tukaj bodo, ko bo prišel čas, da pričakajo obujene in jim pomagajo na pot življenja.
30. Katero nadaljnjo skupino bo Bog zbral, da bo preživela uničenje sedanjega sestava stvari?
30 Kdo bo preživel to uničenje? Ko je apostol Janez opisal vizijo, ki mu jo je dal Kristus, je zatem, ko je najprej govoril o 144 000 sodedičev Kraljestva, rekel: »Potem sem videl in glej: velika množica, ki je nihče ni mogel sešteti, iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov.« Angel, ki je posredoval vizijo, je zatem pojasnil, kdo je ta številna množica: »To so tisti, ki prihajajo iz stiske velike in so oprali oblačila svoja in jih pobelili v krvi Jagnjetovi.« (Razodetje 7:9, 14; Izaija 2:2—4)
31. Kakšno vlogo bo imela »velika množica« v Božjem postopoma izpolnjenem namenu?
31 Ti ljudje bodo sestavljali jedro ali »osnovo« »nove Zemlje«. (Primerjaj Izaija 51:16.) Zatem ko bodo preživeli »veliko stisko«, bodo takoj začeli s podložitvijo zemlje pod vodstvom »novih nebes« — Kristusa in njegovih 144 000 sokraljev in soduhovnikov. Kot Božji pooblaščenci bodo nadaljevali na Zemlji s pravim oboževanjem in bodo o tem poučevali tudi obujene. Seveda bodo poskrbeli tudi za hrano in domovanje teh ljudi in poučevali jih bodo o poteh pravičnosti.
32. Kdo bo sestavljal »veliko množico« in kdaj se izbira oziroma zbira?
32 Ker naj bi »velika množica« preživela »veliko stisko«, bo seveda izbrana izmed ljudi, ki živijo neposredno pred koncem sedanjega sestava stvari. To delo zbiranja je zato prav tako sestavni del priprav, ki jih dela Bog, preden se začne Kristusova tisočletna vladavina. Zbiranje »velike množice« pa ne bo trajalo stoletja, kakor je trajalo Božje zanimanje za Izrael in pozneje za zbiranje 144 000 Kristusovih sodedičev. Kljub temu je potreben čas. To izbiranje oziroma zbiranje teče sedaj in bo očitno zaključeno v času ene same generacije. Nekateri te generacije bodo preživeli in bodo prisotni, ko se bo začela Kristusova tisočletna vladavina. (Lukež 21:32)
33., 34. a) Kaj je opravil Bog v času šesttisočletne človeške zgodovine? b) Ali lahko upravičeno rečemo, da je Bog mrtev ali da je počasen?
33 Vidimo torej, da Bog gotovo ni zapravljal časa. (2. Petrov 3:9) Dovolil je, da je človek dokazal, da ni sposoben uspešno vladati svetu. Dokazal je svoje potrpljenje in druge dobre lastnosti, ko je postopoma vzpostavljal svojo kraljevsko vladavino. Pokazal je, kakšna je njegova vladavina. Dal nam je tudi množico dokazov, da je Jezus Kristus glavni člen obljubljenega »Semena« Abrahama, Mesija in Kralj, ki bo pravično vladal vsej Zemlji. (Galatom 3:16)
34 Zato lahko vsi, ki odkritosrčno želijo spoznati Boga Jehovo, to store. Pridobijo si lahko trdno vero v njegove namene, ker lahko svojo vero opirajo na stvarnost.
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 140]
Veliko stisko bodo preživeli ljudje, ki sedaj verujejo Božjim obljubam.
