Nič več bolezni in smrti
Poglavje 15
Nič več bolezni in smrti
1. K čemu je često navedel ljudi strah pred smrtjo?
IZMED vseh stvari, ki so človeštvu prinesle bolečine in trpljenje, so bolezni in smrt na prvem mestu. Že samo strah pred smrtjo je ljudi držal v neki vrsti suženjstva, in pod smrtno grožnjo so bili mnogi prisiljeni ravnati proti svoji vesti — na primer pod nacistično vlado, ko so bili nekateri ljudje tako zelo prestrašeni, da so izdali celo svoje lastne prijatelje. (Hebrejcem 2:15) Kolikšno olajšanje bo za človeštvo, ko bosta ta sovražnika, bolezen in smrt, odstranjena! (1. Korinčanom 15:26)
2., 3. a) Katere nezaželjene stvari bodo z odstranitvijo smrti iztrebljene? b) Česa nas osvobodi Božja obljuba, da bo smrt odstranjena?
2 Samo Stvarnik lahko pomaga ljudem iz tega bednega stanja. In On ni samo obljubil, da bo to storil, temveč je položil tudi osnovo za to, da bo — pod vladavino »novih nebes«, Jezusa Kristusa in njegovih sokraljev in soduhovnikov — smrt popolnoma in za vedno odstranjena. Bog je ljudem obljubil, da bo »obrisal vse solze z njih oči, in smrti ne bo več; tudi ne bo žalovanja, ne vpitja ne bolečine«. Da bi okrepili našo vero in prepričanje, je dodal naslednje: »Te besede so zanesljive in resnične.« (Razodetje 21:4, 5, EI) Ko bodo odstranjene bolezni in smrt, tudi ne bo več staranja, ne bo nagubane kože in sivih las.
3 Če poznamo to Božjo obljubo in verujemo v njo, nam bo to zelo zmanjšalo žalost, ki nam jo povzroči smrt. Ne žalostimo se »kakor drugi, ki nimajo upanja«. (1. Tesaloničanom 4:13)
UPANJE NI NOVO
4. Zakaj lahko rečemo, da upanje v odstranitev smrti ni novo upanje?
4 To upanje ni novo. Že pred tisočletji so možje in žene, ki so služili Bogu, imeli takšno upanje, ki jih je tolažilo in krepilo. Vedeli so sicer, da bodo morali umreti, toda verovali so tudi, da jih bo Bog obudil in jim bo dal priložnost, doseči večno življenje. Nekateri teh zvestih mož so dejansko doživeli, da je Bog po svojih prerokih kakor tudi po Jezusu in apostolih obujal mrtve. Seveda so ti obujeni pozneje zopet umrli. Toda Božji služabniki so takrat pričakovali »boljše vstajenje« pod mesijanskim Kraljestvom, kjer jim ne bo treba več umreti, razen če bi namerno grešili. (Hebrejcem 11:16, 35)
5. Kakšen dokaz imamo, da so bili Abraham, Job in Daniel prepričani, da ne bodo ostali večno mrtvi?
5 Abraham je imel posebno močno vero v vstajenje. (Hebrejcem 11:17—19) Zvesti Job, ki je veliko prestal, je govoril, da bo prišel v šeol, v grob, in da se ga bo Bog ob določenem času spomnil. (Job 14:13) Ko je prerok Daniel prosil za pojasnilo daljnosežne prerokbe, ki naj bi se izpolnila v »času konca«, mu je rekel Božji angel: »Počival boš in vstaneš, da prejmeš delež svoj, ob koncu dni.« (Daniel 12:8, 9, 13)
KDO BO OBUJEN ZA ZEMLJO?
6. a) Kateri dve skupini ljudi bosta vstali na Zemljo? b) Kakšno stališče bodo imeli tisti, ki so bili že pred svojo smrtjo Božji služabniki?
6 Vstajenje iz mrtvih bo prvi korak v Božjem namenu, da rehabilitira umrle. Ko bodo po uničenju sedanjega hudobnega sestava stvari prišli iz grobov, jih bo »velika množica«, ki bo preživela »veliko stisko«, prisrčno pričakala in sprejela. Za življenje na Zemlji bosta obujeni dve skupini ljudi: 1. ljudje, ki so se v preteklosti izkazali kot zvesti Božji služabniki, med njimi tisti, ki so omenjeni v enajstem poglavju pisma Hebrejcem, in 2. ljudje, ki pred svojo smrtjo niso bili Božji služabniki. »Bo vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim,« je pisal apostol Pavel. (Dejanja apostolov 24:15) Prvi skupini ne bo težko spoznati in priznati Božjo pripravo, da se po Kristusovi žrtvi dobi življenje. Radi bodo poslušali zakone, ki bodo takrat veljali. Ti zvesti so že sedaj, ko so še v grobu, v Božjih očeh »živi«, ker jih bo zagotovo obudil. (Lukež 20:37, 38)
7. Kaj bo narejeno za obujene, ki v preteklosti niso služili Bogu?
7 Ljudje, ki prej niso služili Bogu, bodo morali po vstajenju spoznati Jehovo, pravega Boga, in njegove ljubeznive priprave po Jezusu Kristusu. »Velika množica«, ki bo preživela stisko, jih bo dolžna poučevati. (Rimljanom 10:14) Tem obujenim bo treba razložiti dobro vest, ker Bog želi, da se »v imenu Jezusa pripogiblje vsako koleno teh, ki so v nebesih in na zemlji in pod zemljo (v grobu), in vsak jezik pripoznava, da Jezus Kristus je Gospod, v slavo Boga Očeta«. (Filipljanom 2:10, 11)
8. Bodo obujeni sojeni na osnovi prejšnjih del oziroma na osnovi česa?
8 Od obujenih se bo zahtevala poslušnost do takrat veljavnih načel in zakonov, in »sojeni (bodo) po tem, kar je pisano v knjigah, po delih svojih« (Razodetje 20:12). Tukaj omenjene »knjige« verjetno pomenijo razodetje Božje volje za človeštvo v tisočletnem razdobju.
POPOLNOST NE BO TAKOJ DOSEŽENA
9. V kakšnem stanju bo »velika množica«?
9 Člani »velike množice« ne bodo popolni takoj po končni »veliki stiski«, čeprav bodo preživeli uničenje sedanjega sestava stvari na osnovi svoje vere in poslušnosti, in bodo sestavljali »osnovo« »nove zemlje«. (Razodetje 7:14—17; primerjaj Izaija 51:16.) Zato bodo nedvomno ostali zvesti še naprej in naglo napredovali k popolnosti, tako da bodo sledili stvarem, zapisanim v »knjigah«. (Psalm 37:30, 31)
10. Kaj se bo zgodilo s težkimi telesnimi pomanjkljivostmi tistih iz »velike množice« in tistih, ki bodo vstali?
10 Kako pa bo s tistimi iz te »velike množice«, ki imajo resne telesne pomanjkljivosti, kakor bolezni srca, ali da so ohromeli, slepi, brez roke ali noge in podobno? Razumno je sklepati, da bodo kmalu ozdravljeni. Ko je bil Jezus na Zemlji, je dal primer za takšno ozdravljenje. V trenutku je ozdravil posušene roke, vrnil moč ohromelim udom, slepim je vrnil vid. Deli telesa, ki jih je Jezus ozdravil, niso postopoma rasli. (Lukež 6:8—10; Janez 5:5—9) Razumljivo je, da bodo obujeni vstali z zdravim telesom. Tako je bilo tudi pri vseh obujenih, o katerih poroča Biblija (Lukež 8:54, 55) Lazar na primer je delno že razpadel, toda ko se je vrnil iz groba, so bili ti razpadli deli telesa obnovljeni. (Janez 11:39—44) Bog je v starem času dal svojemu ljudstvu, ki ga je nameraval vrniti v njegovo domovino, naslednjo obljubo: »Noben prebivalec ne poreče: ‚Bolan sem!‘ Ljudstvu, ki v njem prebiva, bo odpuščena krivica.« Ljudje bodo sposobni izpolnjevati normalne dolžnosti življenja, četudi še ne bodo popolni. (Izaija 33:24)
KAKO BO DOSEŽENA POPOLNOST
11. a) Kako bo dosežena popolnost? b) Zakaj je potrebna duhovna sprememba, preden se bo doseglo telesno ozdravljenje?
11 Telesna popolnost bo v celoti dosežena takrat, ko bodo ljudje na osnovi svoje vere v Kristusa napredovali in »oblekli novo osebnost«. Nekdo bo na primer že ozdravljen vseh večjih hib, in medtem ko bo delal, kar je pravilno, bo vedno bližje popolnosti. Resno se bo okoriščal priprave, ki jo je za njegovo ozdravljenje pripravil Bog na osnovi spravne žrtve Kristusa. (Razodetje 22:2) Kristus bo milostljivo odstranil vse te posameznikove nepopolnosti. Najprej se mora izvršiti duhovna sprememba, ker je greh tisti, ki povzroča smrt; nekdo ne more doseči telesne popolnosti, dokler greh ni povsem odstranjen iz njegove osebnosti. Biblija vedno povezuje bolezni z grehom. (Lukež 5:18—25; 1. Korinčanom 15:56; Rimljanom 6:23)
12. Kakšen boj mora biti sedaj vsak Božji služabnik glede svoje osebnosti in zakaj?
12 Apostol Pavel opisuje »boj«, ki ga bije sedaj vsakdo, ki se trudi spremeniti svojo osebnost, da bi docela ugajal Bogu. Takole piše: »Kajti kar delam, ne umejem: ker kar hočem, tega ne delam, nego kar sovražim, to delam. ... Dobrega namreč, kar hočem, ne delam, ampak hudo, česar nočem, prav to delam ... (tega) ne delam več jaz, temveč v meni prebivajoči greh.« (Rimljanom 7:15—20) Zaradi dednosti so vsi ljudje rojeni »v krivici«, v grehu. (Psalm 51:5) Tudi so vsi ljudje ta greh v svojem življenju še povečali, ker je nanje slabo vplivalo okolje.
13. Kaj lahko nekdo stori (a) proti slabim nagnjenjem, ki jih je »pobral« v okolici, in (b) proti slabim nagnjenjem, ki jih je podedoval?
13 Že danes lahko s pomočjo Božje besede in Božjega duha kakor tudi z druženjem z njegovimi služabniki nekdo popolnoma odloži slabe navade, ki jih je pobral v svoji okolici. Drugače je s slabostmi, ki so podedovane, in so v telesnem in duševnem pogledu sestavni del osebe. Proti tem slabostim se sicer lahko bori s precejšnjim uspehom, ker sta apostola pisala, da lahko ‚svoj razum na novo oblikujemo‘, ‚oblečemo novo osebnost‘, ‚proizvajamo sadove Božjega duha‘, ‚imamo dobro vest‘ in ‚zgledno živimo‘. (Rimljanom 12:2; Efežanom 4:24; Galatom 5:22, 23; 1. Petrov 3:16; 2:12) Toda teh podedovanih slabih nagnjenj ne moremo z lastnim trudom popolnoma izkoreniniti. Apostol Pavel je rekel o svojem stanju: »Jaz nesrečni človek! kdo me otme iz telesa te smrti? Hvala bodi Bogu po Jezusu Kristusu, Gospodu našem! Tako torej jaz sam z umom služim postavi Božji, a z mesom postavi greha.« (Rimljanom 7:24, 25)
14. a) Kaj lahko naredi kristjan, da bi ostal v Božji milosti, kadar greši na osnovi svojih podedovanih slabosti? b) Kako bo nekdo končno osvobojen vseh podedovanih slabosti, ki vodijo do greha in bolečin?
14 Danes so lahko kristjanu odpuščeni grehi, če veruje v Jezusa Kristusa in v to, da je on žrtvoval svoje življenje za naše grehe. Mora pa tudi ravnati v soglasju s svojimi molitvami za odpuščanje, tako da stori vse, kar je v njegovi moči, da bi ostal na pravi poti. Nikoli ne sme popustiti v boju proti svojim slabim navadam in s pomočjo Božjega duha bitke ne bo izgubil. Njegova vest je lahko čista. (Rimljanom 8:2, 11—13; Hebrejcem 9:14) Razen tega mu bo v novem sestavu Kristus pomagal, da se bo polno okoristil njegove žrtve, tako da bodo odpravljene njegove podedovane slabosti, genetične »napake«, ki jih je podedoval od svojih prednikov. V vseh pogledih bo ozdravljen. Kakšna ugodna sprememba! Kakšno olajšanje bo, ko bodo ljudje lahko vedno delali dobro — kar si iz srca želimo! Zares imamo vse razloge, da se zahvaljujemo Bogu po Jezusu Kristusu.
15. a) Kdaj se človeku ne bo treba več boriti za to, da bi vedno delal dobro? b) Kako apostol Pavel poudarja to misel v 1. Timoteju 1:8, 9? c) Zakaj je bil Jezus primer za to, da pravični ne potrebuje zakonov, ki prepovedujejo umor, krajo in podobno?
15 V času tisočletne Kristusove vladavine bodo posamezniki tako vse manj obremenjeni z grešnimi nagnjenji. Vedno bolj bodo delali, kar je prav. Ko bo dosežena popolnost, se ne bo potrebno več boriti za to, da bi delali, kar je prav. Takrat bo čisto naravno — delati pravilno. Človek niti najmanj ne bo nagnjen k temu, da bi kradel, zakrivil nemoralnost ali sovražil in obrekoval druge. Apostol Pavel je rekel o Mojzesovem zakonu, ki je obsojal taka dejanja: »Vemo pa, da je postava dobra, če jo kdo postavno rabi, v svesti si, da za pravičnega ni postavljena postava, ampak za nepravične in uporne, brezbožne in grešnike, nesvete in skrunilce svetega.« (1. Timoteju 1:8, 9) Nekdo, ki je popoln, ne potrebuje zakonov, da bi ga opozarjali, naj ne dela slabih dejanj. Ko je bil Jezus na Zemlji, je bilo čisto naravno, da je delal, kar je prav. ‚Ljubil je pravico in sovražil krivico.‘ (Hebrejcem 1:9) Nenehno se je iz srca trudil delati dobro in se izogibati hudega. Pomislimo samo na poročilo o tem, kako ga je satan izkušal in tudi na zgrešen trud Petra, da bi Jezusa odvrnil od tega, kar mu je Bog naložil. (Matevž 4:1—11; 16:21—23)
SPREJEM OBUJENIH
16. a) Bodo obujeni vedeli, kdo so oziroma ali jih bodo njihovi prijatelji spoznali? b) S kakšnim namenom bo Bog mrtve vrnil na Zemljo? c) Ali bodo prejšnja dejanja vplivala na življenje obujenega, čeprav ne bo sojen po preteklih delih?
16 Obujenega bo Bog ponovno ustvaril — vsakogar ravno takšnega, kakršen je bil, z njegovim celotnim življenjskim vzorcem, osebnostjo in spominom. Obujeni bo prepoznal samega sebe. Tudi njegovi prejšnji znanci ga bodo spoznali po njegovem izgledu in značaju. Lahko bo nadaljeval z življenjem, ki je bilo prekinjeno zaradi smrti, in bo imel enake nagibe, nagnjenja in značajnostne poteze kakor prej. Vendar se mu prejšnji grehi in napake ne bodo šteli. Zakaj ne? Ker ga je Bog obudil z namenom, da mu ponudi priložnost okoristiti se Kristusove žrtve in da se osvobodi greha. Navzlic temu bo tisto, kar je delal v preteklosti, če je bilo slabo, imelo določen vpliv na njegovo osebnost in svoje slabe lastnosti bo moral premagati. Bolj ko je bil nekdo v preteklosti krivičen, večja bo morala biti sprememba. Nekateri morda ne bodo izkoristili priložnosti, da bi se spremenili. (Izaija 26:10)
17. Ali se bo obujenemu zdelo, da je med njegovo smrtjo in vstajenjem minilo veliko časa, če je preteklo mnogo stoletij?
17 Obujenemu bo čas, ko je bil mrtev, trajal samo trenutek, ker je smrt stanje neobstoja. Biblija ga primerja z globokim spanjem. (Janez 11:11—14; 1. Tesaloničanom 4:13, 14; Propovednik 9:5, 10) Naj minejo tisočletja ali pa samo en dan, izgledalo mu bo le kot trenutek. Za obujenega bo tako, kakor da bi skozi vrata iz hudobnega sestava stvari prestopil v pravičen in urejen novi sestav stvari.
18. a) Kaj se bodo obujeni morali naučiti? b) Zakaj se obujeni ne bodo vrnili v neznano sredino, kjer bi bilo težave s »sporazumevanjem«?
18 Seveda bo tisti, ki je umrl pred mnogimi leti, presenečen, ker bo srečal na Zemlji popolnoma drugačne razmere. Člani »velike množice« mu bodo morali povedati, kaj vse je Bog vmes naredil, predvsem da je daroval svojega Sina kot spravno daritev. Izvedel bo tudi, da so dobre razmere, ki bodo tedaj vladale, rezultat Kristusove kraljevske vladavine. V soglasju z Božjo dobroto lahko sklepamo, da bodo obujene sprejeli člani njihovih družin in prijatelji, kakor je bil primer z obujenimi, o katerih poroča Biblija. (Lukež 7:12—15; 8:49—56; Hebrejcem 11:35) Po določenem času poučevanja bodo ti obujeni sposobni sprejeti svoje umrle, ki se bodo v teku časa vrnili. Tako ne bo nihče obujen v popolnoma neznano sredino, temveč v prisrčno skupnost, kjer ne bo nobenih težav glede sporazumevanja. To bo trajalo tako dolgo, dokler ne bodo obujeni vsi mrtvi. Kako radosten čas bo to!
BOG BO »VSE V VSEM«
19. Kdaj bo ljudem na Zemlji zagotovljeno večno življenje, čeprav bodo po tisočletni Kristusovi vladavini postali popolni?
19 Ob koncu tisočletja bo odstranjena zadnja sled greha s svojo posledico, smrtjo. (1. Korinčanom 15:26) Ali to pomeni, da nihče od tistih, ki bodo dosegli popolnost, takrat ne bo mogel več grešiti? Ne, ker Biblija pokaže, da ljudem, ki bodo dosegli to stanje, ne bo zagotovljeno večno življenje, dokler se ne bodo v zaključnem napadu satana hudiča izkazali zvesti. Ko bo Kristus po svojem Kraljestvu in duhovništvu ljudi obnovil do popolnosti, bo kraljestvo izročil Bogu, tedaj bo človek v enakem odnosu z Bogom, kakor je nekoč bil Adam. S tem bo obnovljeno prvotno stanje, in Bog sam bo odločal o končni, večni usodi vsakega človeka. Bog bo dovolil ta napad satana in njegovih demonskih čet.
20. Kako bodo preizkušeni popolni prebivalci Zemlje ob koncu tisočletja?
20 V Razodetju 20:7—10 (EI) je opisano, kako bodo tedaj preizkušeni prebivalci zemlje: »In ko se dopolni tisoč let, bo izpuščen satan iz svoje ječe (iz brezna, v katerega je bil vržen na začetku tisočletne vladavine). In prišel bo ven, da bi zapeljal narode, ki so na štirih koncih zemlje, Goga in Magoga, da bi jih zbral na vojsko. Njih število je, kakor je peska ob morju (neimenovano število, zato ga ljudje ne morejo določiti). In prišli so na zemeljsko površje ter obstopili taborišče svetih in mesto ljubljeno. A prišel je od Boga ogenj z neba in jih požrl. In hudič, ki jih je slepil, je bil vržen v ognjeno in žvepleno jezero, kjer sta tudi zver in lažni prerok, in mučeni bodo noč in dan na vekov veke.« (Primerjaj Razodetje 20:1—3.)
21. a) Katero sporno vprašanje bo znova postavljeno? b) Kakšen bo izhod?
21 Ta prerokba pokaže, da se bodo nekateri, ki bodo živeli na Zemlji, združili, da bi napadli zveste na Zemlji. K temu jih bodo napeljali satan in njegovi demoni. Zakaj bodo popolni ljudje naredili kaj takega? Enako kakor Adam in Eva bodo želeli postati neodvisni od Boga. Prepričani bodo, da imajo priložnost za to. Satan bo poskušal s poslednjimi napori dobiti boj v velikem spornem vprašanju pravnoveljavnosti Božje vladavine. Toda spodletelo mu bo, ker bodo zvesti, ki bodo na Zemlji nedvomno v večini, ostali stanovitni. Tedaj bodo satan in njegovi nasledniki vrženi v »ognjeno jezero«. To je »druga smrt«, kjer se bodo večno »mučili« ali »pekli« (ječarji so bili v starem času označeni kot »mučitelji«). (Matevž 18:34, Ekumenska izdaja.) Za vedno bodo »zaprti«, ker se ne bodo več vrnili v obstoj.
22. a) Zakaj lahko Bog tistim, ki bodo v zaključni preizkušnji ostali zvesti, zanesljivo jamči večno življenje na Zemlji? b) Kateri primer pokaže, da lahko Bog nekoga tako dobro pozna, da je lahko prepričan, da ne bo nikoli grešil?
22 Vsem, ki bodo v tem času trdno zastopali Božjo vladavino ali suverenost, bo zajamčeno večno življenje. »Oživeli« bodo, to se pravi, dosegli resnično življenje. (Razodetje 20:4—6) Tako bo Bog »vse v vsem«. (1. Korinčanom 15:28) Toda kako lahko Bog zanesljivo jamči, da bodo večno živeli? Ker točno ve, kdo ga ljubi in kdo se ne bo odvrnil od njega. Da ima Bog to sposobnost, vidimo pri Jezusu Kristusu, ki ga je Bog tako temeljito in popolnoma poznal, da je lahko napovedal, da bo Kristus ostal zvest v vseh preizkušnjah. Bog je povzročil, da so mnogi preroki napovedali veliko posameznosti o tem, kako bo Kristus ravnal v poslušnosti do Boga pod težkimi preizkušnjami. (Izaija 53:7, 11; Psalm 40:7—10; 45:7)
23. Zakaj bodo ljudje lahko uživali življenje in imeli dovolj priložnosti, da uporabijo svojo nadarjenost in sposobnosti v blaginjo vseh na Zemlji?
23 Božji namen z Zemljo bo torej čudovito uresničen, četudi je bilo za to potrebno precej časa. Zemlja bo veličasten raj, poln ljudi, ki bodo hvalili Boga in se med seboj ljubili. Mar Zemlja ne bo postala prenapolnjena? Ne. Prepričani smo lahko, da Bog ve, za koliko ljudi je prostora na Zemlji. Zato lahko prihrani dovolj prostora za gore in morja kakor tudi za življenje živali. Vse bo uredil tako, da nihče ne bo imel občutka, da živi v prenaseljenem področju, kakor je slučaj danes v velemestih. Življenje bo prijetno, ker bodo vsi ljudje živeli v soglasju. Ker pa bodo različnih osebnosti in ker bodo imeli razne darove ali talente in sposobnosti, bo v njihovi skupnosti vedno zanimivo in veselo. Mnoga področja dela bodo nudila dovolj možnosti za zanimiva preučevanja, znanstvena raziskovanja in podjetnost z resničnim, trajnim smislom. Vsak posameznik bo imel možnost uporabljati svojo nadarjenost in sposobnosti v blaginjo vseh, in za to bo imel tudi dovolj moči in časa. (Primerjaj Izaija 40:29—31 in temeljno načelo, izraženo v Propovedniku 5:18—20.)
24. a) Kakšen odnos bo tedaj med človekom in živalmi? b) Ali bo prišlo do težkih nesreč?
24 Ko je Bog ustvaril moža in ženo, jima je zapovedal, naj si podložita Zemljo in vladata živalskemu svetu. (1. Mojzesova 1:28) Človek je dobil Zemljo kot dar — v prebivališče. (Psalm 115:16) Zato bo človek vedel, kako skrbeti za zemljo in kako si podložiti živali na pravilen in ljubeč način. Živali bodo do človeka prijateljske in bodo nagonsko spoštovale njegovo vladavino. Bog je pokazal primer za to, ko je Izraelce pripeljal nazaj iz babilonskega suženjstva. (Ozea 2:18) Ko bo človek obvladal svoje sposobnosti in bodo vsa njegova čutila budna, ne bo težkih nesreč. Pomislimo na živali in njihov naravni življenjski prostor. Netopir lahko s svojo »sonarno« opremo leta v temi, ne da bi se kam zaletel. Ptica varno pristane na drevesni veji ali vejici. Vse živali so za svoje življenje popolnoma opremljene in se veselijo življenja. Zato smo lahko prepričani, da bo človek, ki stoji nad živalmi, pravtako popolnoma doma v svojem življenjskem področju.
25. Zakaj življenje ne bo nikoli dolgočasno ali enolično?
25 Delo bo takrat veselje. Človek svojega kruha ne bo jedel ‚v potu svojega obraza‘, kakor je bilo rečeno Adamu zatem, ko je grešil. (1. Mojzesova 3:19) Dejavnost in uporabljanje vseh sposobnosti bo človeštvo zaposlilo s hvaležnimi in smiselnimi deli. Kakor so v starem času Izraelci, ki so poslušali Zakon, imeli dovolj časa, tako bo tudi tedaj vsakdo imel dovolj časa za druženje s svojimi tesnimi prijatelji in sorodniki, kakor tudi za spoznavanje novih prijateljev. Zato boš po vsem svetu imel prijatelje, ki ti bodo vedno ostali prijatelji. Vse to bo zato, ker si boš izbral za prijatelja tista, ki človeštvo najbolj ljubita — Boga Jehovo in njegovega Sina Jezusa Kristusa. (Janez 15:14)
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 168]
Ko je bil Jezus Kristus na Zemlji, je dejansko obujal mrtve.
