Poglavje 8

Pomembni darovi, ki razodevajo Boga ljubezni

1., 2. Katera vprašanja lahko pridejo nekomu na misel, ko bere biblijsko poročilo iz Psalma 25:8 in Marka 10:18?

KAKO vemo, da je Bog dober? Zakaj ne bi Vsemogočni Bog mogel biti tudi slab ali imeti vsaj nekaj slabih lastnosti? Kako vemo, da je ljudem vseskozi naklonjen in ima z njimi dobre namene?

² Ta vprašanja nam morda pridejo na misel, kadar razmišljamo o pojasnilu psalmista: »Dober in zvestih misli je Jehova«, ali o Jezusovih besedah: »Nihče ni dober razen eden, Bog.« (Psalm 25:8; Marko 10:18)

3.–5. a) Katere lastnosti pričakujemo od Boga, ki je dober? b) Kateri dve stvari je pripravil za svoja razumna stvarjenja? Zakaj ?

³ Če je Bog dober, se gotovo zanima za vse svoje stvarstvo. Najprej je Bog moral poskrbeti za priprave, da bi stvarstvo lahko obstajalo.

⁴ Kot drugo bi od dobrega Boga lahko pričakovali, da mora dajati svojemu stvarstvu več kakor le materialne stvari, nujne za življenje. To se nanaša predvsem na ljudi, ker si ljudje od življenja želijo več kot le obstoj. Božja razumna stvarjenja očitno niso bila ustvarjena za enolično in dolgočasno življenje. Bog je zato moral poskrbeti za priprave, ki hranijo razum s petimi čuti. Ljudje svojih čutil ne uporabljajo le za to, da ostanejo živi. Imajo sposobnost, ceniti stvari, ki jih obkrožajo, in jih uživati. Dejansko se obžaluje tiste, ki so slepi ali gluhi ali ki so izgubili svoj voh in okus, ker niso deležni radosti, ki obogatijo življenje.

 ⁵ Prebivališče človeka, Zemlja, bi morala zato biti opremljena s stvarmi, ki naše življenje olepšajo. Je tako?

STVARI, KI NAS RAZVESELJUJEJO

6., 7. Zakaj so sadna drevesa dokaz Božje dobrote?

⁶ Sedaj pa pomislimo o čudežnosti sadnega drevesa. To so dobesedne sadne »tovarne«. Njegove veje so obložene s hranljivimi proizvodi. Te sadne »tovarne« delujejo brez hrupa in ne onesnažujejo okolice z dimom, ne žarčijo in ne motijo. Medtem ko proizvajajo hrano, so istočasno radost očem. Čudoviti so sprehodi skozi sadovnjak. Drevesa nudijo hladno senco, dajejo zraku svežino in kisik in pogosto prijeten vonj.

⁷ Razen tega so njihovi sadovi več kot le sredstvo za preživetje. Sadje je okusno in prava radost ga je jesti, kakor tudi vso drugo hrano, ki nam jo je priskrbel Bog. Kateri človek bi si lahko sploh kdaj predstavljal ali iznašel okus breskve, pomaranče, češnje, jabolka, banane ali manga? V najboljšem slučaju lahko človek proizvede le slabe nadomestke.

8., 9. Zakaj glasba ne more biti nič drugega kakor poseben dar prijaznega Boga?

⁸ Naslednji čudoviti dar je glasba. Lahko pomiri duha in lahko spodbudi nekoga tudi do ekstaze. Lahko povzroči, da nekdo trezno razmišlja. Določene melodije nas spominjajo na prijetne kraje in dogodke.

⁹ Kdo lahko točno pojasni, zakaj glasba tako izrazito vpliva na človekov razum in srce? Da smo dovzetni za glasbo, da imamo čut za zvok in ritem, ki nam omogoča, da se je lahko razveseljujemo, je zares dar, ki nam ga je vsadil Stvarnik, ki ceni lepe stvari; in kakšno radost zaradi tega Božjega daru občutijo šele tisti, ki imajo talent za komponiranje dobre glasbe, s katero lahko zabavajo druge ljudi!

10. Ali bi ti rekel, da je sposobnost pogovarjanja dar Boga, ki je ustvaril ljudi »po svoji podobi«? Pojasni.

 ¹⁰ Sposobnost pogovarjanja je najbolj razveseljiv dar. Kako strašno bi bilo, če ne bi mogli izmenjavati misli, ali če bi se lahko sporazumevali samo s pomočjo pisave, znakov ali z godrnjanjem. Človek lahko izrazi svoje misli in najde prej odgovor v razgovoru kakor na primer na natisnjenih straneh. Kljub temu so pisanje in branje darovi, ki so prav tako izvor veselja.

11. Kakšni so nadaljnji darovi, ki niso življenjsko potrebni, vendar so za naše življenje dragoceni?

 ¹¹ Razen tega je vse stvarstvo opremljeno z razkošnimi barvami: lepota in neskončna raznolikost cvetja, čudoviti sončni zahodi, ki jih noben slikar ne more ponoviti, in neštete druge lepe stvari na Zemlji s svojimi mnogimi različnostmi. Stotine teh radosti so ljubeči darovi za še bolj prijetno uporabo čutil, ki so nam bila prijazno dana.

12. Kaj lahko odgovorimo tistim, ki dvomijo v obstoj Stvarnika in govorijo, da so stvari, ki jih uživamo, dejansko samo za funkcionalni namen?

¹² Še vedno pa lahko nekateri, ki dvomijo v ustvaritev, ugovarjajo. Rečejo lahko na primer, da imajo vonjave in barve cvetja samo določeni namen, namreč, da privabijo insekte, ki oprašijo rastline. To je brez dvoma delna resnica. Toda če bi bil to edini vzrok obstoja teh odličnih darov, zakaj so potem človeku izvor veselja? Zakaj prispevajo k našemu duševnemu miru in dobremu počutju? In kdo lahko zagovarja zgolj funkcionalnost lepega sončnega zahoda? Kdo lahko reče, da je glasba nujna za ohranitev življenja in da ni dar, ki povzroča ugodje?

13. Kaj lahko rečemo o dejstvu, da mnoge funkcionalne stvari tudi razveseljujejo?

¹³ Dejstvo, da so mnoge funkcionalne stvari istočasno izvor udobnosti in zadovoljstva, govori v dobro presenetljive gospodarnosti Boga, njegove mnogostranske modrosti in ljubezni do njegovih stvarjenj.

DAROVI, KI JIH MORDA NE CENIMO DOVOLJ

14. Kako napačno gledamo na stvari, ki nas ne razveseljujejo?

¹⁴ Včasih s premalo cenjenja gledamo na stvari, ki se nam ne zde lepe. To velja še posebno za  insekte, na katere morda gledamo kot na »nadlogo«. Toda tudi s temi je Stvarnik naredil za nas nekaj dobrega. Ravno nekatere od teh stvari, ki jih zaničujemo, so v resnici priprava, ki nam prihrani številne ure trdega dela, tako da lahko uporabimo več časa za uživanje v lepših stvareh.

15. Kakšno dobro delo opravlja v našo korist ponižen deževnik?

¹⁵ Pomislimo na deževnika. To malo stvarjenje je popolnoma neškodljivo. Na enem hektarju zemlje mrgoli včasih preko pet milijonov deževnikov, ki nenehno delajo. Na leto premaknejo 13 do 36 ton zemlje na hektar in kopljejo do 2,4 metra globoko. Njihovo telo prebavlja organske snovi zemlje in s tem obogati tla  s kalcijem, magnezijem, kalijem, fosforjem in nitrati, ki so neobhodno potrebni za zdravo rast rastlin. Deževniki pomagajo ohranjati ravnovesje med alkaličnostjo in kislostjo tal. S svojim delom skrbijo za prezračevanje in namakanje tal in zmanjšujejo gnitje. Listje in druge dele rastlinja spravljajo pod površino in tako bogatijo zemljo.

16. Kako deževniki in insekti razbremenijo ljudi, da se lahko razveseljujejo življenja?

¹⁶ Če ne bi bilo deževnikov, bi moral človek celotno delo opraviti sam. Toda to bi žal bilo nemogoče, ker bi moral poljedelec delati noč in dan, da bi svoje polje obdelal, kakor to naredi deževnik. In to bi stalo mnogo več, kot bi kmet lahko prenesel. Kakor sadno drevje in druge rastline proizvajajo hrano za ljudi, ne da bi človek veliko ali sploh kaj sodeloval, tako tudi deževnik prispeva svoj del. Razen tega vojska insektov opravlja mnogo dolgočasnih, enoličnih del in razbremeni človeka, da ima več časa za zahtevnejša in prijetnejša dela.

17., 18. Do kakšne mere delajo insekti v dobro človeštva?

¹⁷ Glede uslug, ki jih insekti nudijo ljudem, je Carl D. Duncan, profesor za entomologijo in botaniko na San Jose State College, rekel:

¹⁸ »Ni preveč, če rečemo, da insekti daleč močneje določajo značaj človekovega sveta kakor človek sam, in da bi se, če bi insekti nenadoma izginili, svet tako spremenil, da je skrajno dvomljivo, če bi bil človek sposoben ohraniti katerokoli obliko organizirane družbe.«

 KAJ PA JE S »ŠKODLJIVCI«?

19., 20. a) Kaj je dejansko glavni dejavnik v zvezi s problemi »škodljivcev«? b) Kateri naravni proces še otežuje borbo proti določenim živalim, insektom in povzročiteljem bolezni?

¹⁹ Profesor Duncan je citiral tudi oceno drugega znanstvenika, dr. Franka Lutza, da je več kot polovico odstotka vseh insektov v Združenih Državah lahko označenih za »škodljivce«.

²⁰ Če pregledamo problem »škodljivcev«, moramo priznati, da je človek porušil ravnotežje. Onesnaževanje okolja in zraka je njegovo delo, ki je porušilo ravnotežje v odnosu organizmov do okolja. Včasih je ubijanje določenih insektov ali drugih živali vodilo do nenavadnega množenja drugih. Če so se zatem proti množenju teh živali borili s strupom, so jih večino pomorili, toda odpornejše so preživele, se razmnožile in »prevzele« mesto iztrebljenih. To je prineslo še večje težave. Takšna je tako imenovana »super podgana«, ki jo lahko usmrti le zelo močan in nevaren strup. Podobne so tudi izkušnje z določenimi insekti in bolezenskimi povzročitelji.

21. Zakaj takšni »škodljivci« pogosto vdirajo v življenjski prostor človeka?

²¹ Kadar se tako imenovani »škodljivci« protinaravno razmnožijo, zapustijo svoje naravno okolje in »preplavijo« življenjski prostor človeka. Prisvojijo si in uničujejo zaloge hrane človeka in mu poškodujejo lastnino. Širijo bolezni, toda navadno ne svojih lastnih, temveč bolezenske povzročitelje, ki so na odpadkih in odplakah. Tako je še posebej v velikih mestih, kjer malomarno odvrženi odpadki privabljajo  in pospešujejo razmnoževanje muh in podgan, in sedaj še »super podgan«.

22. Zakaj so celo »škodljivci« koristni?

²² Vendar celo ta skromna stvarjenja opravljajo s tem, da so postali »škodljivci«, svoje delo. Ne odstranijo le del odpadkov, temveč s svojo prisotnostjo prisilijo človeka, da ukrene nekaj, s čemer svoje okolje ohrani bolj čisto, da mu ne bi škodljivci naredili življenje neznosno. Tako se nekoliko ukroti nemarnost, lenoba in nečistoča ljudi.

23. Kaj dobrega človeštvu naredijo živali, ki jih nekateri gledajo kot »škodljivce«?

²³ »Sanitetni oddelek« narave, ki ga sestavljajo insekti, mikroorganizmi in večje živali, dela še mnogo drugih stvari, ki jih človek ne bi nikoli zmogel. Tako počistijo gozdna tla odmrlih vej in dreves. Odstranjujejo trupla poginulih živali. Tako preprečujejo mnoge uničujoče gozdne požare, onesnaževanje okolja in širjenje bolezni.

ZAKAJ SMO LAHKO SREČNI KLJUB BOLEČINAM

24. Zakaj so mnogi darovi, ki smo jih do sedaj omenili, dokaz, da je Bog srečen in želi osrečiti tudi nas?

²⁴ Vsi ti Božji darovi in še mnogi, ki jih tukaj nismo navedli, lajšajo breme človeka. Varujejo ga bolezni in so mu v veselje. Tako so dokaz, da je Bog zares dober in zato tudi »srečen Bog«. (1. Timoteju 1:11) Bog se veseli življenja, in njegov namen pri ustvarjenju je bil, deliti to radost z drugimi. (Razodetje 4:11) Ali pa smo lahko v sedanjem sestavu stvari zares srečni in uživamo v življenju?

25., 26. Navedi primer kako se lahko s poznavanjem Jehovinih namenov žalost mnogo lažje premaga?

 ²⁵ V tem zmedenem sestavu stvari smo od časa do časa zaskrbljeni. Toda če razumemo Božje dobre namene z nami, smo lahko, gledano v celoti, srečni.

²⁶ Na primer v neki družini lahko nekdo umre. To zares povzroči hudo bridkost, zakaj smrt je sovražnik. (1. Korinčanom 15:26) Toda kdor veruje v Boga in v njegovo dobroto, ne bo dovolil, da ga žalost premaga. V zvezi s tem je pisal apostol Pavel: »Nočemo pa, da bi ne vedeli, bratje, za pokojne, da se ne žalostite kakor tudi drugi, ki nimajo upanja.« Zatem je Pavel tolažilno govoril o vstajenju. (1. Tesaloničanom 4:13)

27. Kdo je za nas najboljši primer, da lahko kljub mučnim okoliščinam ostanemo srečni?

²⁷ Morda pa smo nagnjeni k temu, da bi dopustili bridkosti, da povsem uniči našo srečo. Toda v tem pogledu nam daje Bog Jehova najboljši zgled. Pomislimo na največji izraz Božje dobrote, ko je poslal na Zemljo svojega Sina kot človeka, da umre za nas. To je nekaj, kar prekaša vse. To je popolnoma nezaslužena dobrota. Apostol Pavel je usmeril našo pozornost na veličino tega ljubečega dejanja, ko je rekel: »Dokazuje pa Bog svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« (Rimljanom 5:8) Mar misliš, da to Bogu ni povzročilo bolečino? Kaj je lahko hujšega za očeta, kot gledati, kako njegov ljubljeni sin umira? Vendar je Boga tudi zelo osrečilo, ko je videl, da je ostal njegov Sin poslušen in zvest in da je pripravljen umreti za človeštvo. Bog je bil tudi srečen v pričakovanju koristi, ki jih bo prinesla ta žrtev nam, čeprav je bilo zanj in za njegovega Sina boleče. (Izaija 53:10, 12) Zares, darovati lastnega Sina je največji izraz ljubezni, največji dokaz Božje ljubezni!

28. Ali žalostno stanje človeštva, v katerem je zaradi greha, kakorkoli deluje na občutke Boga Jehove?

 ²⁸ Ali si že kdaj razmišljal o žalosti v Jehovinem srcu, ko vidi človeštvo, svoje stvarstvo, v stiski, zaradi tega, ker so zavrnili njegove zakone in jih ne poslušajo? Če so ljudje delali hudo in s tem sebi in Božjim služabnikom, ki so živeli med njimi, povzročili veliko nesrečo, »ga je bolelo v srce«. (1. Mojzesova 6:6)

JEZUS — PRIMER ZADOVOLJNOSTI KLJUB TRPLJENJU

29. Kakšne vrste izkušenj je doživel Jezus, ko je bil na Zemlji?

²⁹ Ko je bil Jezus Kristus na Zemlji, je v delovanju popolnoma odseval osebnost in način svojega Očeta. Jezus je rekel: »Kdor je mene videl, je videl Očeta.« (Janez 14:9) Zato ljudem ni treba Boga dobesedno videti, da bi ga lahko razumeli. Je bil Jezus kdaj žalosten? Preroško je bil označen kot »mož bolečin«, in da je bil »zaničevan in preziran med možmi«. Vendar je bil srečen zaradi tistega, kar je opravil. Ista prerokba tudi pravi: »Ko izvrši duša njegova daritev za greh, bo videl zarod svoj, podaljšal dni svoje.« (Izaija 53:3, 11)

30. Kaj je Jezusa še posebej razžalostilo?

³⁰ Jezus je bil večkrat žalosten, ker so se Izraelci, ki bi Boga morali poznati, od njega odtujili zaradi človeških religioznih izročil. Bil je ‚žalosten zaradi neobčutljivosti njihovega srca‘. (Marko 3:5) Žal mu je bilo množic ljudi, ker so bili »izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja«. (Matevž 9:36) To ga je brez dvoma bolelo. Ko je stopil h grobu svojega prijatelja Lazarja, ki je malo pred tem umrl, »se je zjokal«. (Janez 11:35, EI)

31. Kako je Jezus kljub mnogim žalostnim stvarem pokazal, da ni nikoli izgubil veselja?

 ³¹ Tako je imel Jezus enako kakor mi, razloge za žalost. Toda ali je dovolil, da mu to uniči srečo, ki jo je imel zaradi zavesti, da opravlja delo svojega Očeta? Mar se ni veselil svojih učencev, ki jih je poučeval in bil tri leta z njimi? Ni dokaza, da je proti njim ali v njihovi prisotnosti pokazoval žalostnega in negativnega duha. Nikoli ni oslabel ali popustil v veri ali dejavnosti. Vedel je, da bo »kar je Jehovi po volji, uspevalo v njegovi roki« in da bo od svojega Očeta dobil »ključe smrti in hadesa« in bo v teku časa s tem lahko popravil vso škodo, ki sta jo naredila greh in smrt. (Izaija 53:10; Razodetje 1:18; 20:13)

32. a) Kaj lahko zaključimo, če razmišljamo o Božjih darovih? b) Kako lahko tudi mi razveselimo Boga? (Psalm 149:4)

³² Vse to nam daje bežen vpogled v Božjo dobroto. To spodbuja naša srca, da ga posnemamo. Čudovito je, da smo, če ga posnemamo, lahko srečni tudi takrat, ko doživimo bolečino. Razen tega lahko z našo poslušnostjo do njega razveselimo celo Jehovo samega. (Psalm 149:4; Pregovori 27:11) Mislimo lahko tudi na to, da bo prišlo življenje, v katerem »ne bo žalovanja, ne vpitja, ne bolečine«. (Razodetje 21:4)

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 88]

Bog nam je dal čudovite sončne zahode, vonj cvetlic, okus hrane in sposobnost uživanja ob glasbi — da bi obogatil naše življenje.

[Sliki na strani 90]

Deževniki opravljajo delo, ki ga ne more posnemati noben poljedelec.