Poglavje 3

Pred nami je rajsko prebivališče

1.–3. a) Zakaj je nerazumno domnevati, da bo Bog dovolil ljudem Zemljo zlorabljati tako dolgo, da bi postala mrtev planet? b) Ali lahko človek z opazovanjem stvarstva in z lastnim razmišljanjem ugotovi, zakaj je vse tako kot je in kakšen je Božji namen? (Job 28:12—14, 28) c) Kam se lahko obrnemo po spoznanje o Bogu in njegovem namenu? d) Ali je razumno verovati, da nam je dal Bog Biblijo kot zapis svojih misli in poti?

VSE pogosteje se sliši po vsem svetu tožba, da človek spreminja Zemljo v ogromno odlagališče smeti. Se bo to v resnici zgodilo?

² Kljub vsej škodi, ki jo je povzročil človek s svojo lakomnostjo in nasiljem, je naš planet še vedno poln lepot — bohotnih dolin, s snegom pokritih gora, bobnečih slapov, s palmami poraslih obal in veliko različnih rastlinskih in živalskih vrst. Ali naj sklepamo, da bo Stvarnik vseh teh stvari dopustil ljudem slabo gospodarjenje in zlorabo zemeljskih sredstev, vse dokler ta čudoviti planet ne bi bil mrtva obla? Zdrava razsodnost pravi ne. Kaj tedaj Bog namerava z Zemljo? Materialno, vidno stvarstvo nam lahko nekaj pove o Stvarniku Zemlje, toda ne more nam razodeti vsega, kar bi morali vedeti. Ne more nam povedati, kaj Bog namerava v bodočnosti. Kaj ali kdo nam to lahko pove?

³ Da bi to izvedeli, potrebujemo razkritje samega Stvarnika. Zato mi ljudje ne bi smeli biti v temi glede njegovega namena, ker je vsemogočni Bog Jehova pripravil razodetje v pisani obliki. Najdemo ga v Bibliji. Res je, da so to knjigo pisali ljudje, toda priznali so, da njihovi zapisi niso bili proizvod njihove lastne modrosti. Eden biblijskih piscev,  kralj David, je pojasnil: »Duh Jehovin je govoril po meni, in beseda njegova je bila na mojem jeziku.« (2. Samuelova 23:2) Gotovo Stvarniku človeških možgan ni bilo težko vplivati na potek razmišljanja določenih oseb, da so bile sposobne zapisati njegove misli. Ker je Biblija edina knjiga starega časa, ki zase trdi, da je bila navdihnjena od Stvarnika Zemlje, Boga Jehove, ni nobenega drugega vira, iz katerega bi lahko izvedeli, kaj namerava Bog z Zemljo in s človekom. (2. Timoteju 3:16, 17)

JEZUS OBLJUBLJA RAJ

4. Kateri pomemben mož je pokazal na sijajno prihodnost človeštva in zakaj bi morali verjeti njegovim besedam?

⁴ Pred več kot devetnajstimi stoletji je navdihnjeni mož zagotovil zločincu nekaj, kar pokazuje na sijajno prihodnost. Ta navdihnjeni mož je bil Jezus, ki je bil splošno priznan kot prerok in eden največjih učiteljev, kar jih je kdajkoli živelo. Biblija ga označuje kot obljubljenega Mesijo ali Kristusa, kot Božjega Sina, ki je obstajal že kot duhovna oseba, preden se je rodil kot človek. (Matevž 16:13—16; Lukež 1:30—33; Filipljanom 2:5—7) Omenjenemu zločincu je Jezus Kristus rekel: »Boš z menoj v raju.« (Lukež 23:43)

5., 6. a) Zakaj ljudje Jezusove besede iz Lukeža 23:43 različno razumejo? b) Kaj nam pomaga pravilno razumeti smisel besed, ki jih je Jezus izrekel zločincu?

⁵ To obljubo Jezusa Kristusa bralci Biblije različno razumejo. V mnogih biblijskih prevodih so Jezusove besede takole prevedene: »Resnično, povem ti, še danes boš z menoj v raju.« (Ekumenska izdaja) Ločila so postavljena tako, da bi mogli sklepati, da naj bi bil hudodelec z Jezusom v raju še isti dan. Toda upoštevati je treba, da v grškem prvotnem  besedilu ni bilo nobenih ločil. Tako je moral prevajalec sam odločati, kam bo postavil ločila. Zato bi ločila lahko bila med besedami postavljena tudi takole: »Resnično ti pravim danes: Boš z menoj v raju.« To posreduje misel, da bo zločinec z Jezusom v raju v določenem času v bodočnosti.

⁶ Takšno razumevanje Jezusovih besed je v soglasju z ostalo Biblijo. Tisti dan, ko je Jezus umrl, ni odšel v nebesa ali na katerikoli prehodni kraj. Bil je tri dni (ali dele dneva) mrtev v hadesu *, v grobu (Matevž 27:62 do 66; Dejanja apostolov 2:24, 27)

7. a) Kako so takrat, ko je Jezus zločincu dal to obljubo, ljudje razumeli besedo »raj«? b) Kako lahko dokažemo, da mož, kateremu je Jezus govoril, ni imel predstave o nebeškem raju?

⁷ Razen tega je zločinec Jezusovo sklicevanje na »raj« razumel tako, kakor so to besedo takrat na splošno razumeli. Kako? Raj je bil vrt ali park. Mož ni bil Jezusov učenec in zato ni imel nobene predstave o nebeškem raju. Biblijske knjige, ki so bile takrat na razpolago, niso vernikom dajale upanja na možnost življenja v duhovnem področju pri Bogu. Šele z Jezusovim prihodom je bila pozornost usmerjena na upanje, dobiti življenje v nevidnih nebesih.  (2. Timoteju 1:10) Čeprav so učenci slišali Jezusa govoriti o »nebeškem kraljestvu«, niso povsem razumeli, kaj to pomeni. (Matevž 13:24, 31, 33) Pozneje so vprašali obujenega Jezusa Kristusa: »Gospod, ali boš v tem času vnovič postavil kraljestvo Izraelu?« (Dejanja apostolov 1:6; primerjaj s tem prejšnje besede apostolov izrečene Jezusu v Janezu 16:17, 18.) Tako so torej še vedno mislili v zemeljskem načinu izražanja in pričakovali, da bo Jezus svoje kraljestvo vzpostavil v Jeruzalemu. Če niso takrat niti Jezusovi učenci povsem razumeli nebeških stvari, kako bi si mogel zločinec predstavljati, da je Jezus govoril o nečem drugem kot o zemeljskem raju?

8. Zakaj je bila Jezusova obljuba zločincu v soglasju s hebrejskimi spisi, s katerimi so bili Židje na splošno seznanjeni?

⁸ Obljuba, ki jo je Jezus dal zločincu, je v soglasju z drugimi pojasnili Biblije, iz katerih se vidi, da je bila Zemlja ustvarjena namenoma. Bog je ‚ni zastonj ustvaril, temveč jo je oblikoval, da bi bila naseljena‘. (Izaija 45:18; Psalm 104:5) Bilo bi nerazumno misliti, da bi Bog Zemljo, zatem ko jo je dolga stoletja pripravljal s tolikšno skrbnostjo, uničil ali pustil pusto, samo zato, ker nekateri ljudje tega ne cenijo. Dejansko je Zemlja izredno prijeten prostor za življenje.

NAPOVEDANA RAJSKA »NOVA ZEMLJA«

9.–11. a) Ali so imeli Židje kakšne izkušnje z zemeljskim rajem? Kdaj? b) S kakšnimi besedami je Mojzes opisal Palestino kot prijeten prostor za življenje?

⁹ Upoštevati je treba, da je bila predstava o zemeljskem raju že davno znana Jezusovim rojakom, Izraelcem. Ko so prišli v obljubljeno deželo, se jim je zdela kakor raj. Jehova jo je po Mojzesu opisal za mnogo lepšo in rodovitnejšo od rodovitne doline Nila, kjer so prej živeli. Rekel je:

 10 »Kajti dežela, ki greš vanjo, da jo prejmeš v last, ni kakor egiptovska dežela, iz katere ste izšli, ki si jo poseval s svojim semenom in potem namakal z nogo kakor zelenjadni vrt. Ampak dežela, kamor greste, da jo prejmete v last, je dežela hribov in dolin in pije vodo od dežja izpod neba, je dežela, ki zanjo skrbi Jehova, tvoj Bog: oči Jehove, tvojega Boga, so vedno obrnjene nanjo od začetka leta do konca leta.« (5. Mojzesova 11:10—12, EI)

¹¹ Pred tem je Mojzes deželo takole opisal:

»Kajti Jehova, tvoj Bog, te pelje v lepo deželo, v deželo potokov, studencev in jezer, ki izvirajo po dolinah in gorah; v deželo pšenice in ječmena, vinske trte, smokev in granatnih jablan, v deželo oljk in medu; v deželo, v kateri se ne boš ubožno hranil, kjer ne boš v ničemer trpel pomanjkanja, v deželo, katere kamni so železo, in ki iz njenih gora lahko koplješ rudo.« (5. Mojzesova 8:7—9, EI)

12. Kako je Bog v deželi Jude ustvaril »novo nebo« in »novo zemljo«, ko se je izraelski narod vrnil iz izgnanstva?

¹² Bog je po svojem preroku Izaiji davno vnaprej prerokoval, da bodo izraelski narod zaradi njegove neposlušnosti, sovražniki odpeljali v ujetništvo. Njihova nekoč rajska dežela pa bo opustošena. Toda s to prerokbo Bog ni pustil ljudstvo brez upanja, ker je rekel: »Jaz ustvarjam nova nebesa in zemljo novo ... jaz preustvarjam Jeruzalem v radost in ljudstvo njegovo v veselje.« (Izaija 65:17, 18) S tem je Bog obljubil, da se bo izraelski narod vrnil v deželo Jude in bo Jeruzalem spet njegovo glavno mesto. Z »novimi nebesi« niso mišljena nova nevidna nebesa, temveč namestništvo v Judeji v rokah Zerubabela iz Judovega rodu, gospostvo nad deželo. Z »novo zemljo« je bilo mišljeno skesano, očiščeno, kaznovano ljudstvo, pripeljano nazaj v svojo opustošeno  deželo, da jo zopet obdeluje in olepša. Obnovili so oboževanje Boga Jehove in tempelj v Jeruzalemu. (Ezra 3:1, 2, 10)

13. Kaj pokazuje, da je Bog pomagal preostalim Izraelcem pri njihovem trudu, opustošeno deželo obnoviti v raj?

¹³ Trud Izraelcev, da bi olepšali deželo Judo in jo spet obnovili v prejšnje, rajsko stanje, je podpiral Bog osebno, kakor se vidi iz prerokbe Izaije o njihovi vrnitvi. Bog je obljubil: »Veselila se bosta puščava in samotni kraj, in radovala se bo pustinja in cvela kakor roža.« (Izaija 35:1, 2) Podobno je rekel psalmist, da če bo ljudstvo poslušno, bo »Jehova tudi dal, kar je dobro, in zemlja naša obrodi svoj sad«. (Psalm 85:12)

PRED NAMI JE ČUDOVITA »NOVA ZEMLJA«

14. Kakšno zagotovilo imamo, da imajo prerokbe o »novi zemlji« za nas danes se večji pomen?

¹⁴ Ali se ta prerokba glede »nove zemlje« kako nanaša na nas danes? Da, to je slika tega, kar bo Bog naredil za vso Zemljo. Stoletja zatem, ko je prerokoval Izaija, je pisal apostol Peter kristjanom, ki so bili razkropljeni po vsej takrat znani Zemlji: »Novih pa nebes in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi, v katerih prebiva pravičnost.« (2. Petrov 3:13) Ta prihajajoča družba »nove zemlje« bo torej naseljevala področje, veliko večje od takratne Judeje.

15. Kaj izvemo iz vizije apostola Janeza o prihajajočem zemeljskem raju?

¹⁵ Razen tega iz vizije apostola Janeza, ki je zapisana v Razodetju, nedvoumno izhaja, da bo — v končni izpolnitvi omenjene prerokbe — družba »nove zemlje« naseljevala celo Zemljo. Apostol Janez je  pisal: »Videl sem novo nebo in zemljo novo; ... Glej, šator Božji z ljudmi, in prebival bo z njimi in oni bodo ljudstva njegova.« (Razodetje 21:1—3) Izraz »novo nebo« se nanaša na Božjo vladavino iz nebes, kjer je tudi njegov prestol. (Matevž 5:34) Ob določenem času bo človeštvo pravilno oboževalo izključno Boga, in Bog jim bo naklonjen, pomagal jim bo in jih ščitil. »Novo nebo« bo blagoslavljalo ljudi, ki bodo živeli na olepšani Zemlji. (Psalm 115:16)

16., 17. a) Kako se iz prve Mojzesove knjige vidi, da je Bog za ljudi prvotno predvidel večno življenje v raju? b) Kako Božja obljuba iz 1. Mojzesove 3:15 odkriva, da Bog ni pozabil svojega namena, ko je Adam zagrešil?

¹⁶ Da ima Bog z Zemljo zares dober namen, se vidi tudi iz njegovega ravnanja s človeškim rodom. Po Bibliji je bilo prvemu človeku Adamu rečeno, da bo umrl samo, če bo neposlušen. Zato Adam, če bi bil ostal poslušen, ne bi nikoli umrl. (1. Mojzesova 2:17; 3:19) Živel bi, in rajski vrt, ki ga je Bog ustvaril, bi ostal prebivališče popolnih ljudi. Kakor bi rasla Adamova družina, tako bi pod Božjim vodstvom razširjali raj.

¹⁷ Zatem ko je Adam grešil, je Bog Adamovim potomcem naznanil, da svojega namena z Zemljo ni pozabil. Obljubil je, da bo proizvedel »Seme«, potomca, ki bo osvobodil človeštvo. (1. Mojzesova 3:15) S tem namenom za človeštvo je Bog Adamu dopustil proizvesti otroke. Na osnovi te obljube so lahko ljudje živeli z upanjem.

18. a) Katero razodetje pokazuje, da je obljuba »Semena« pomembna za človeštvo tu na Zemlji? b) Kdo je »Seme« in kakšno oblast bi naj imel?

¹⁸ Pozneje je bilo to upanje na bodoči raj utrjeno, ko je bilo Abrahamu razodeto, da bo prišlo  »Seme« iz njegovega rodu in da bodo po njem ‚blagoslovljeni vsi narodi Zemlje‘. (1. Mojzesova 22:18) Približno osemsto let pozneje je rekel Bog kralju Davidu, da bodo njegovi potomci večno vladali. (2. Samuelova 7:12, 13, 16) Vse je pokazovalo na enega sina iz Davidove hiše, ki bo prekašal vse prejšnje kralje iz tega rodu. To naj bi bil Mesija (kar pomeni »maziljenec«); ta bi naj za večno zasedel Davidov prestol. (Psalm 45:6, 7; Galatom 3:16) Apostol Pavel je to prerokbo uporabil za Jezusa Kristusa, Božjega Sina, ki se je na Zemlji rodil kot Davidov potomec. Pavel je o njem pisal: »Bog je tvoj prestol za večno«, to pomeni, da je Bog za vse čase osnova in podpora Kristusovega prestola (Hebr. 1:8, 9, NS).

19. Kako nam Psalmi zagotavljajo, da bo raj, ki ga bo proizvedel Kristus ali »Seme«, večen?

¹⁹ V Psalmih, ki so se pisali stoletja, se vedno znova pokazuje na Božjo pravično vladavino nad Zemljo, ki bo trajala »nedogleden čas«, da, »vekomaj«. (Psalm 9:7, 8; 10:16, 17; 29:10; 145:21) Vse te prerokbe se izpolnjujejo po vladavini Jezusa Kristusa, ki ga je Bog obudil iz mrtvih in ga ob sebi postavil na najvišji položaj. (Efežanom 1:20—22) Da bodo ljudje večno živeli v rajskem prebivališču, pokazuje Psalm 37:29 takole: »Pravični podedujejo deželo (zemljo) in prebivali bodo večno v njej.«

 PREDEN BO RAJ OBNOVLJEN, BO ZEMLJA OČIŠČENA

20. Kakšen primer imamo za zagotovilo, da bo Bog z Zemlje odstranil vse elemente, ki motijo mir?

²⁰ Toda sedaj se postavlja vprašanje: Kako bo Bog poskrbel za trajen mir na Zemlji, tako da ne bo ničesar oviralo radosti življenja? Kot bi človek začel čistiti svojo hišo tako, da najprej izžene slabe stanovalce, namerava tudi Bog očistiti Zemljo slabih elementov, da bo na obnovljeni Zemlji ustvaril osnovo trajnega miru. Isto je naredil za izraelski narod, ko je iz dežele, ki so jo zasedli, izgnal pokvarjene Kanaanske narode, da bi lahko njegovo ljudstvo v njej mirno živelo. (3. Mojzesova 18:24—27)

21. Zakaj je nemogoče, da bi sedaj vladale popolnoma pravične razmere, čeprav mnogi ljudje to želijo?

²¹ Danes mnogi ljudje hrepenijo po miru in pravičnosti, toda sedanji sestav stvari — ki mu vladajo  mogočni religiozni, posvetni in trgovski elementi — drži ljudi kot klešče. Ljudem je danes težko delati, kar je prav. Duhovništvo vodilnih religioznih sestavov, vedno bolj razširjeno brezbožništvo, posredniki poročil ter propagandni kanali nasprotujejo »dobri vesti« o Božjem namenu z Zemljo. Biblija piše, da »žive pogani v ničemurnosti svojih misli, razum jim je otemnel in Božjemu življenju so odtujeni zaradi nevednosti, v kateri so zaradi zakrknjenosti svojega srca.« (Efežanom 4:17, 18, EI; primerjaj Janez 3:19.)

22. Kaj je Bog obljubil, da bo naredil v korist tistih, ki želijo delati, kar je pravilno?

²² Ta sestav stvari je pokril Zemljo kot koprena. Toda Bog je obljubil, da bo to kopreno odstranil. Preroško je rekel, da bo »uničil tisto zagrinjalo, ki zagrinja vsa ljudstva«. (Izaija 25:7)

23. a) Zakaj mora za očiščenje Zemlje nastati bitka? b) Komu se ni treba bati te bitke in zakaj ne?

 ²³ Jezus Kristus, nebeški Kralj, bo uničil sedanji sestav stvari v »bitki velikega dne Boga Vsemogočnega«. (Razodetje 16:14) Ljudem, ki si prizadevajo delati, kar je prav, se ni treba bati te bitke, ker bodo v njej izgubili življenje samo tisti, ki delajo škodo svojim soljudem in kateri ne želijo služiti Bogu. Ker ti hudobni iz sebičnosti in lakomnosti »pogubljajo zemljo«, morajo biti sami uničeni. (Razodetje 11:18; 2. Petrov 2:9)

24. Zakaj ni druge možnosti za vzpostavitev miru in sreče, kakor odstranitev lakomnih ljudi, ki svojim bližnjim stalno povzročajo škodo?

 ²⁴ Zato je Bog obljubil, da bo odstranil sestav stvari, ki zatira ljudi. Razen tega namerava odstraniti z zemlje vse tiste, ki zapeljujejo, varajo in stiskajo druge. (Psalm 72:4; 103:6) Dokler živijo v Božji zemeljski »hiši« takšni »stanovalci«, ni miru in sreče za tiste, ki to iskreno želijo. Ni druge rešitve. Cena za raj je odstranitev teh lakomnih ljudi. Tukaj velja pravilo: »Odkupnina za pravične je brezbožnik.« Drugi pregovor se glasi: »Pravičnik pa bo rešen iz stiske, in brezbožnik pride na mesto njegovo.« To se pravi, da dobi tisti, ki je povzročitelj stisk, povračilo za to; to reši pravičnega iz stiske. (Pregovori 21:18; 11:8)

25., 26. a) S čim primerja Biblija očiščenje Zemlje? b) Kakšno vprašanje se pojavi v zvezi s trajnostjo očiščene Zemlje?

²⁵ To uničenje sedanjega svetovnega sestava, v katerem prevladujejo religija, posvetnost, trgovina in materializem, bo odstranilo krivičnost in zatiranje. V Bibliji je sredstvo, ki ga bo Bog uporabil za to, primerjano z močnim viharjem: »Glej, vihar Jehovin, njegov srd prihrumi, vrtinčast vihar prišumi nad glavo hudobnih. Ne odvrne se jeza Jehovina, dokler ne izpolni in ne izvrši načrtov svojega srca. Poslednje dni to jasno spoznate.« (Jeremija 23:19, 20, EI)

²⁶ Takrat bo Božja vladavina na Zemlji nesporna. Toda ali bo prinesla trajno srečo, ali ne bodo ljudje pozneje spet postali neposlušni in pokvarili ta raj? Razlog, zakaj bo Božja vladavina mnogo višja od človeških vladavin, bo naslednja tema, ki jo bomo obravnavali.

[Podčrtna opomba]

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 27]

Grško besedilo Lukeža 23:42, 43 iz Codex Vaticanus št. 1209 z dobesednim vrsto-za-vrsto prevodom na desni strani

naredil in rekel je Jezusu

spomni se me kadarkoli prideš

v kraljestvo tvoje

in on mu je rekel amen tebi rečem

danes, z menoj boš

v raju in

[Slika na strani 33]

Verni ljudje pričakujejo nebeško Božjo vladavino, ki bo vladala Zemlji.

[Slika na strani 34]

Bog bo z Zemlje odstranil vse, ki delajo škodo.

[Slika na strani 35]

Na očiščeni Zemlji bo večna sreča