Poglavje 9

Vesoljni zakon odkriva smisel življenja

1. Kako mnogi ljudje gledajo na zakon?

MNOGI ljudje, tako mladi kot starejši, se nagibajo k temu, da na vsako omejitev njihovega življenja gledajo kot na nezaželeno. Toda ali je negodovanje in odklanjanje vsakršnih odredb o naših postopkih pot do sreče? Ali pa namesto tega naše osebne svobode dejansko ne uživamo mnogo bolj, če se voljno podredimo določenim predpisom — posebno tistim, ki jih je določil naš Stvarnik?

2. Katerim zakonom se ne moremo izogniti in zakaj so koristni?

² Koristi zakonov za naše življenje lahko spoznamo iz določenih vodilnih ali veznih moči v vesolju, ki jih pogosto imenujejo »zakone«. Eden izmed njih je zakon o težnosti. Takšni fizikalni zakoni neizbežno vladajo vsem stvarem. Ne moremo jih prezirati ali odstraniti. Ne moremo jih prestopati  nekaznovano. Kazen za prestopanje teh zakonov je običajno takojšnja, na primer če nekdo skoči z visoke zgradbe.

3. Zakaj je v našo korist, da so fizikalni zakoni trajni in zanesljivi?

³ Fizikalni zakoni so tudi nespremenljivi. Če bi se iz dneva v dan spreminjali, bi mi komaj kaj lahko naredili. Če ne bi mogli računati na to, da sonce vzide vsako jutro, ali se zanesti, da si letni časi sledijo po določenem redu, bi verjetno izgubili razum. Če zakoni narave ne bi bili stalni, bi bilo življenje skrajno težko.

4. Povej primer snovi, ki se veže po strogo določenih zakonih, in pojasni, zakaj je to v našo korist?

⁴ Pomislimo na primer na nekoliko snovi, ki jih srečujemo vsak dan. Kisik je plin, ki ga moramo vdihavati, da bi živeli. V svojem običajnem stanju je za človeško in živalsko življenje neizogibno potreben. Toda če se vežejo trije atomi kisika, nastane strupeni ozon. Vendar so za nastanek ozona v ozračju potrebni posebni pogoji. Ne nastaja po naključju, kdajkoli in kjerkoli. Atomi kisika, kakor vse druge snovi, se vežejo po strogo določenih zakonih, ki preprečujejo takšne naključne spremembe. Zato se nam ni treba ob vsakem vdihu bati, da se bo kisik spremenil v ozon.

5. Kaj nam obstoj fizikalnih zakonov razodeva o Stvarniku?

⁵ Kjer veljajo zakoni, mora biti red. Zakon ni nekaj prehodnega ali slučajnega, temveč nekaj trajnega, čvrstega. In ko vidimo nespremenljivost teh fizikalnih zakonov, vemo, da so smiselni. Pomagajo nam razumeti, da je dal Stvarnik vsemu smisel. Bog mora te zakone tudi sam podpirati in osebno skrbeti, da so trajni. Ne more biti »daleč« ali nezainteresiran za vesolje. (Dejanja apostolov 17:27)

6. a) Pojasni, kako znanstveniki dejansko verujejo v fizikalne zakone, ki veljajo v vesolju? b) V kaj večjega še verujejo na osnovi svojega znanja o zanesljivosti teh zakonov?

 ⁶ Splošni zakoni zaslužijo polno zaupanje. Ko so astronavti potovali na Luno, so zaupali zakonom, povezanim s silo težnosti, točnosti hitrosti in časovni uskladitvi Zemlje in Lune na njunih poteh. Vedeli so, da so ti zakoni zanesljivi in natančni. Najmanjši odklon bi pomenil, da bi vesoljce za vedno odneslo v vesolje. Razen tega so bili odvisni od delovanja radijskega prenosa in od množice drugih zakonov. Zaupali so dejansko v zanesljivost teh zakonov. Dejansko je bilo od te vere odvisno njihovo življenje. Njihov uspeh je odličen dokaz za obstoj vesoljnega zakona. Ali ne pokazuje dejstvo, da se nebeška telesa gibajo po določenem redu in času, brez zmešnjav ali trčenj, da njihov Zakonodajalec skrbi za njih? (Izaija 40:26)

ZAKON RAZMNOŽEVANJA JASNO POKAZUJE NA SMISELNOST ŽIVLJENJA

7. Ali lahko nekdo na osnovi opazovanja fizikalnih zakonov vidi nevidne lastnosti? (Rimljanom 1:20)

⁷ Fizikalni zakoni in njihovo učinkovanje na živa stvarjenja so dobri in modri. Nekaj dobrega lahko nastane samo z zavestnim namenom. Izrazit primer tega vidimo v Božjem zakonu o razmnoževanju. Kako?

8., 9. a) Zakaj je Božji zakon razmnoževanja nekaj dobrega? b) Kateri Božji obljubi lahko zato verujemo?

⁸ Adam in Eva sta se po biblijski zgodovini pojavila na zemeljskem prizorišču pred približno šest tisoč leti. Prestopila sta Božji zakon — grešila — in zapustila svojim otrokom genetične pomanjkljivosti. Te pomanjkljivosti so se od generacije do generacije pomnoževale. Vsaka generacija je večala  nepopolnost, ker so ljudje delali mnoge stvari, ki so škodovale njihovemu telesu. Mnogi so postali pijanci, uživalci mamil in mnogi so si z nemoralo nakopali razne bolezni. Slabo mišljenje, sovraštvo in umori so prav tako slabo delovali.

⁹ Toda čeprav ni nihče popoln, se danes rodi večina otrok razmeroma zdravih. Imajo dvoje oči, dve roki, dve nogi in vse telesne in duhovne sposobnosti, da lahko živijo razmeroma »normalno« življenje. Glede vseh teh negativnih faktorjev, ki že tisočletja delujejo v ljudeh, meji to že na čudež. To je dokaz Stvarnikove ljubezni in skrbi za človeštvo, kakor tudi dobre kvalitete in trajnosti njegovega dela. Ker je Bog človeški rod tako ustvaril, da obstaja kljub težkim razmeram, ki si jih je nakopal, mar naj tedaj ne verjamemo njegovim obljubam, da nam bo dal večno življenje v popolnih okoliščinah?

 MORALNI ZAKONI — NUJNO POTREBNI ZA SMISELNO ŽIVLJENJE

10. Katere nadaljnje zakone moramo upoštevati, da bi popolnoma razumeli Boga in njegov namen?

¹⁰ Bog je dal svojim razumnim stvarjenjem še niz drugih predpisov — moralne zakone. Ti odsevajo Božji namen še v večji meri. Dejansko je v zvezi z Božjimi moralnimi zakoni često povezan namen. (Primeri za to so v 5. Mojzesovi 5:16, 33; Matevžu 19:17; Psalmu 19:7—11; 1. Timoteju 4:8.)

11. Ali so moralni zakoni bolj spremenljivi kot fizikalni in ali se jih lahko izognemo?

¹¹ Moralni zakoni so v svoji uporabi prav tako solidni in zanesljivi kakor fizikalni zakoni pri neživih ali nerazumnih stvareh. Nekdo, ki prestopa moralne zakone, ne more ostati nekaznovan. Ti zakoni veljajo enako kakor zakon težnosti, četudi kazen za prestop ni vedno takojšnja.

12. Kaj pravi Biblija o zanesljivem uveljavljanju Božjih moralnih zakonov?

¹² Glede moralnih zakonov najdemo v Bibliji naslednje temeljno načelo: »Ne motite se, Bog se ne da zasmehovati; kajti kar človek seje, to bo tudi žel. Ker kdor seje v meso svoje, od mesa bo žel pogubo, a kdor seje v duha, od duha bo žel življenje večno.« (Galatom 6:7, 8)

13., 14. Pojasni, kaj je mislil apostol Pavel, ko je govoril o sejanju »v meso« in sejanju »v duha«.

¹³ Z izrazom »meso« je apostol mislil na želje nepopolnega telesa. (Efežanom 2:3) Z izrazom »duh« je mislil duha ali delujočo Božjo moč, ki vodi njegove služabnike po razumni poti. Pavel opisuje delovanje te moči v listu Galatom 5:19—23:

¹⁴ »Očitna so pa dela mesa, katera so: prešeštvo, nečistost, razuzdano življenje, malikovalstvo, spiritizem, sovraštvo, prepiri, ljubosumje, maščevanje,  svade, razprtije, razkolništva, nevoščljivosti, ubojstva, pijanstvo, požrešnost in kar je temu podobnega; ... Sad duha je pa ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrotljivost, zvestost, krotkost, samoobvladanje; zoper take ni postave.«

POVRAČILO ZA ‚SEJANJE V MESO‘

15., 16. Kako je apostol Pavel pokazal na posledice tega, ker je človeštvo na splošno prestopilo Božje moralne zakone?

¹⁵ Za dokaz, da se Božji moralni zakoni ne smejo prezirati, je apostol Pavel prikazal, kaj so naredili ljudje. Rekel je, da so imeli ljudje dovolj priložnosti, da se več naučijo o Bogu in da mu služijo, ker so videli njegova ustvarjalna dela. Toda v glavnem so ga zavrnili in služili bogovom, ki so si jih naredili sami. Pavel nadaljuje:

¹⁶ »Zaradi tega jih je Bog v željah njih src prepustil nečistosti, da so sami skrunili svoja telesa. ... Zaradi tega jih je Bog prepustil sramotnim (seksualnim, NS) strastem: njih ženske so namreč naravno občevanje zamenjale s protinaravnim; prav tako so pa tudi moški pustili naravno občevanje z žensko in so se vneli v svoji strasti drug do drugega: moški so z moškimi počenjali nespodobnost in so sprejemali sami na sebi zasluženo plačilo za svojo zablodo.« (Rimljanom 1:24—27, EI)

17., 18. Kakšne težave, razen bolezni, so si nakopali ljudje, ker so prestopali Božje zakone?

¹⁷ To »povračilo« je v obliki mnogih bolezni, še posebej spolnih. Ker če nekdo preneha delati, kar je pravilno, se to pokaže tudi v duševnih težavah in v raznih slabostih. O nadaljnjih posameznostih takega »plačila« je Pavel pisal:

¹⁸ »In ker niso imeli za vredno, da bi se držali spoznanja Božjega, jih je Bog prepustil sprijenemu mišljenju, da so počeli, kar se ne spodobi,  polni vsakršne krivičnosti, hudobnosti, lakomnosti, zlobnosti, polni zavisti, ubijanja, prepira, zvijače, malopridnosti; podpihovalci, klevetniki, Bogu sovražni, nasilniki, ošabneži, bahači, izmišljevalci hudobij, staršem nepokorni; brez pameti, brez zvestobe, brez ljubezni, brez usmiljenja.« (Rimljanom 1:28—31)

19., 20. Kakšno stanje na Zemlji danes dokazuje, da se sedanji hudobni sestav stvari približuje svojemu koncu?

¹⁹ Takšno »sejanje v meso« je glavni vzrok žalostne človeške zgodovine. Toda v našem času vidimo, da povzročajo dela mesa večje gorje kakor kdajkoli prej, in to v svetovnem obsegu. Rasno in nacionalistično sovraštvo, hinavščina, nemorala, nepoštenost, zloraba mamil, hudodelstva, divjaštvo in nasilje so povzročili na Zemlji velik strah in nesrečo. Po Bibliji je takšno splošno in očitno zaničevanje Božjih zakonov dokaz, da je sedanji sestav stvari v svojih zadnjih dneh. Takole beremo:

²⁰ »To pa vedi, da bodo v poslednjih dneh nastopili hudi časi. Zakaj ljudje bodo samoljubni, lakomni, bahavi, prevzetni, zasramljivi, staršem nepokorni, nehvaležni, brezbožni, brez ljubezni, nespravljivi, obrekljivi, razuzdani, surovi, brez dobrotljivosti, izdajalski, predrzni, napuhnjeni, naslade željni, ne pa bogoljubni, ki bodo imeli videz pobožnosti, zatajili pa bodo njeno moč. Teh se ogiblji.« (2. Timoteju 3:1—5, EI)

RELIGIOZNA DVOLIČNOST

21. Kako se danes izpolnjujejo besede apostola Pavla iz 2. lista Timoteju 3:5?

²¹ Zadnji del apostolove izjave pokaže, da ne smemo biti presenečeni, ko vidimo najbolj ničvredno obliko dvoličnosti danes — ljudje trdijo, da so Božji služabniki, toda tej trditvi sploh ne odgovarjajo.  Čeprav imajo zunanjo obliko predanosti Bogu, je vse prazno. Ne verjamejo, da predanost Bogu prinaša resnično bogastvo — duhovnost, življenje in mir. V resnici si teh dobitkov sploh ne želijo. Njihov »videz pobožnosti« je lažniva fasada, tako da lahko dajo svojemu sebičnemu in nemoralnemu življenju videz »svetosti«. Kot pravi Božja beseda: »Trdijo, da poznajo Boga, z deli pa ga taje, ker so ostudni in nepokorni in nesposobni za vsako dobro delo.« (Titu 1:16, EI)

22. Kdo so bili možje, ki so Jezusu, ko je bil na Zemlji, delali velike težave in zakaj je ljudi opozarjal pred tem, da bi postopali kakor oni?

²² Med religioznimi voditelji Židov so bili takšni možje, in Jezusu so delali težave. Rekel jim je: »Hinavci, dobro je o vas prerokoval Izaija, govoreč: ‚To ljudstvo me časti z ustnicami svojimi, njih srce pa je daleč od mene. Ali zastonj me časte, učeč nauke zapovedi človeške.‘« (Matevž 15:7—9) Ljudi je opozarjal, naj se varujejo tega, da bi se pokazovali pravični pred ljudmi, samo zato, da bi jih ti opazili. Pojasnil je, da hinavci razkazujejo svoje »usmiljenje« v sinagogah in na ulicah, ‚da bi jih ljudje hvalili‘. (Matevž 6:1, 2)

23. Ali so tudi v našem času, ko smo blizu sodbe, takšni ljudje, kot so bili ti religiozni voditelji?

²³ O dnevu, ko bo nastopil v vlogi Sodnika, je Jezus rekel: »Veliko mi jih poreče tisti dan: ‚Gospod, Gospod, ali nismo prerokovali v tvojem imenu, in hudičev izganjali s tvojim imenom, in mnogo čudežev delali s tvojim imenom?‘ In tedaj jim povem očitno: Nikoli vas nisem poznal; poberite se od mene, ki delate krivico!« (Matevž 7:22, 23)

24. a) Ali bo kdaj čas, ko ne bo nihče več prestopal Božjih zakonov? b) Katerim ljudem se bo sodilo in kdo bo deležen usmiljenja?

²⁴ Iz Jezusovih besed vidimo, da Jehova, vesoljni Zakonodajalec želi, da se ti zakoni izvršujejo.  Namerava tudi vsa razumna stvarjenja pripeljati v popolno soglasje s svojimi moralnimi zakoni, tako da ne bo več kršitev. To pa zahteva obsodbo zakrknjenih nepopravljivih prestopnikov zakona. (1. Petrov 4:17, 18) Mora pa se tudi pretehtati, če se lahko tistim, ki so moralne zakone prestopili, izkaže usmiljenje. (Psalm 103:8—10) Kdo bi to bil? Ljudje, ki so grešili zaradi nevednosti, nepopolnosti in slabosti. Razen tega vlada svetu duh, ki navaja ljudi na to, da kršijo zakone poštenja in spodobnosti. (Efežanom 2:1—3) Morda ljudje, ki so dovolili, da jih je okužil ta duh, to pozneje obžalujejo, in so deležni Božjega usmiljenja. (Lukež 19:8—10; Dejanja apostolov 7:57—60; 1. Korinčanom 15:9)

25., 26. Zakaj je razumno in primerno, da se vrnemo v harmoničen odnos s Stvarnikom?

²⁵ Ali lahko pričakujemo takšno pravično, vendar usmiljeno postopanje z nami? Da, ker imajo vsi fizikalni kakor tudi moralni Božji zakoni dejansko namen, da koristijo ljudem, ne pa da jih obsojajo.

²⁶ Mar zato ni čas, da se vsi odkritosrčni prebivalci Zemlje obrnejo k vesoljnemu Zakonodajalcu, da bi prišli z njim spet v harmoničen odnos? Poslušnost do njegovih zakonov ni breme, temveč ravno nasprotno od tega, kar vidimo danes. (1. Janez 5:3; 2. Korinčanom 3:17)

27. Kaj lahko naredi nekdo, ki ljubi življenje in mir, da bi dosegel Božji mir in naklonjenost?

²⁷ Vsakdo, ki bi rad živel v miru in varnosti, bi si torej moral vzeti te stvari k srcu in nemudoma popraviti svoje življenje. Kolikor je le mogoče, bi ga moral uskladiti z Božjimi zakoni. Jehova je izraelski narod spodbudil: »Pridite vendar, in razložimo si pravdo svojo. ... Ako so vaši grehi kakor škrlat, bodo beli kakor sneg.« (Izaija 1:18)

28. Katera važna vprašanja zaslužijo sedaj našo pozornost?

 ²⁸ Kdo bo morda vprašal: ‚Kako pa lahko uredim stvari z Bogom? Ali Bog Jehova skrbi zame, in se ukvarja z menoj kot s posameznikom? Morda sem zanj preslab, da bi me poslušal.‘ To, ali se Bog zanima zate, bomo pregledali v naslednjem poglavju.

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 97]

Astronavti, ki so potovali na Luno, so verovali zakonom hitrosti, težnosti in poti Zemlje in Meseca.

[Slika na strani 100]

Čeprav je človeštvo že tisočletja nepopolno, povzročijo Božji zakoni, da se danes večina otrok rodi normalnih.