Poglavje 88

Bogatin in Lazar

JEZUS je učencem ravno govoril, za kaj je prav uporabljati gmotno bogastvo, in razločno povedal, da ne moramo hkrati služiti bogastvu in Bogu. Zraven poslušajo tudi farizeji in ti se mu začnejo posmehovati, ker so lakomni na denar. Zato jim reče: ”Vi se delate pravične pred ljudmi, toda Bog pozna vaša srca. Kar je pred ljudmi visoko, je pred Bogom gnusoba.“

Nič več ne bo šlo vse po sreči samo denarno bogatim, politično močnim in verskim oblastnikom ter vplivnikom; ponižani bodo. Zato pa bodo povišani vsi, ki se zavedajo duhovnih potreb. Na tak preobrat namiguje Jezus, ko farizejem reče:

”Postava in preroki so [bili] do Janeza [Krstnika]; od tedaj pa se oznanja božje kraljestvo in vsak se trudi, da stopi vanj. Lažje bi prešla nebo in zemlja, kakor da bi bila zbrisana ena črtica postave.“

Pismouki in farizeji se ponašajo, češ da se držijo Mojzesove postave. Spomnimo se samo, kako so se širokoustili, ko je Jezus nekemu človeku v Jeruzalemu čudežno vrnil vid: ”Mi smo . . . Mojzesovi učenci. Mi vemo, da je Mojzesu govoril Bog.“ Zdaj pa je Mojzesova postava že dosegla svoj namen, ponižne je namreč privedla k Božjemu izbranemu kralju, Jezusu Kristusu. Od začetka Janezovega delovanja se tako vsi, zlasti pa ponižni in ubožni, trudijo, da bi postali podložniki Božjega kraljestva.

Zdaj je torej Mojzesova postava spolnjena, zato se ji ne bo več treba pokoravati. Postava na primer dovoljuje razvezo iz vseh mogočih razlogov, Jezus pa odseka: ”Vsak, kdor odslovi svojo ženo in se oženi z drugo, prešuštvuje, in kdor se z ločeno oženi, prešuštvuje.“ Kako mora to jeziti farizeje, kajti ravno oni dopuščajo razvezo zaradi vsega mogočega!

Jezus pa farizejem govori še naprej. Pove jim primero o dveh možeh, ki se jima navsezadnje položaj dramatično preobrne. Ali nam bo uspelo ugotoviti, koga predstavljata in kaj pomeni ta preobrat v njunem življenju?

”Živel je bogatin,“ razlaga Jezus. ”Oblačil se je v škrlat in dragoceno tkanino ter se dan na dan sijajno gostil. Pri njegovih vratih pa je poležaval revež, ki mu je bilo ime Lazar in je imel polno tvorov po telesu. Rad bi se bil najedel tega, kar je padalo z bogatinove mize, pa so le psi prihajali in lizali njegove tvore.“

Jezus z bogatinom upodobi judovske verske voditelje, ne le farizeje in pismouke, pač pa tudi saduceje in velike duhovnike. Njihovo bogastvo so duhovne predpravice in priložnosti, vedejo pa se tako kot ta bogatin. Škrlat, kraljevsko oblačilo, ponazarja njihovo privilegiranost, dragocena bela tkanina pa njihovo samopravičnost.

Ta ponosni bogatinov razred gleda na ubogo, preprosto ljudstvo s skrajnim prezirom, zmerja ga z am ha-arec, ljudstvom zemlje. Revež Lazar torej upodablja to ljudstvo, ki mu verski voditelji ne privoščijo poštene duhovne hrane in pravice. Ti zviška gledajo na preprosto ljudstvo, kot da je duhovno garjavo in dobro kvečjemu za med pse, tako kot Lazar, ki je imel polno tvorov po telesu. Pa so ljudje Lazarjevega razreda vendar lačni in žejni duhovne hrane, čakajo pri vratih, da bi ujeli vsaj drobtinice duhovne hrane, ki bi padla z bogatinove mize.

Potem pa Jezus preide na to, kako se bogatinu in Lazarju vse zasuka. Kaj se torej zgodi in kaj naj to pomeni?

Z bogatinom in Lazarjem se vse spremeni

Bogatin torej ponazarja verske voditelje, ki se košatijo z duhovnimi dobrotami in priložnostmi, Lazar pa preprosto ljudstvo, ki je lačno duhovne hrane. Jezus zdaj v pripovedi popiše dramatični zasuk v njunem življenju.

”Ko je revež umrl,“ pripoveduje, ”so ga angeli odnesli v Abrahamovo naročje. Tudi bogatin je umrl in so ga pokopali. Ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil oči in od daleč zagledal Abrahama in Lazarja v njegovem naročju.“

Po isti logiki, kot bogatin in Lazar nista resnični osebi ampak ponazarjata dva razreda ljudi, je tudi njuna smrt pač le simbolična. Kaj torej ta smrt simbolizira, ponazarja?

Maloprej je Jezus nakazal veliki preobrat, namreč da so bili ’postava in preroki do Janeza Krstnika, da pa se od tedaj oznanja božje kraljestvo‘. Bogatin in Lazar torej umreta z ozirom na svoje prejšnje okoliščine oziroma pogoje ravno z oznanjevanjem Janeza in Jezusa.

Ljudje ponižnega, spokorjenega Lazarjevega razreda tako umrejo z ozirom na poprejšnjo duhovno revščino in se preselijo tja, kjer jih greje Božja naklonjenost. Prej so čakali, da bi pri verskih voditeljih padla z duhovne mize vsaj kakšna drobtinica zanje, zdaj pa se sitijo s svetopisemskimi resnicami, ki jih deli Jezus. Tako se znajdejo v naročju, v milosti pri Večjem Abrahamu, Bogu Jehovu.

Na drugi strani pa oni iz bogatinovega razreda padejo v nemilost pri Bogu, ker nikakor nočejo sprejeti oznanila o Kraljestvu, ki ga uči Jezus. Oni torej umrejo z ozirom na tisto, kar se je prej zdela milost. Jezus celo pravi, da trpijo simbolične muke. Poslušajmo torej, kaj zakliče bogatin:

”Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti strašno trpim v tem plamenu.“ Bogatine muči oznanilo o goreči Božji sodbi, ki ga prinašajo Jezusovi učenci. Radi bi, da učenci ne bi tako vneto oznanjali to oznanilo, tako da bi se njihove muke vsaj malo unesle.

”Abraham mu je odgovoril: ’Sin, spomni se, da si v življenju dobil vse dobro, Lazar pa le húdo; zdaj je on tukaj potolažen, ti pa trpiš. Vrh tega je med nami in vami velik prepad, tako da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo, pa tudi od tam se ne dá priti k nam.‘“

Res, edino prav in po pravici, da se med Lazarjevim in bogatinovim razredom stvari tako dramatično postavijo na glavo! Ta preobrat pa se dopolni nekaj mesecev pozneje, na binkošti 33. n. š., ko staro postavino zavezo zamenja nova. Takrat ni niti senčice dvoma več, da Bog z milostjo gleda na učence, ne pa na farizeje in ostale verske voditelje. ’Veliki prepad‘, ki ločuje simboličnega bogatina od Jezusovih učencev, torej ponazarja Božjo neizbrisno, pravično sodbo.

Takrat pa bogatin prosi ’očeta Abrahama‘: ”[Pošlji Lazarja] v hišo mojega očeta. Imam namreč pet bratov“. Bogatin torej prizna, da je bolj navezan na drugega očeta, dejansko Satana Hudiča. Prosi pa, naj Lazar vendar omoči, omili oznanilo o Božji obsodbi, da ne bi njegovih ”pet bratov“, verskih zaveznikov, prišlo ”v ta kraj trpljenja“.

”Abraham [pa] mu je odgovoril: ’Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!‘“ Seveda, če hoče teh ’pet bratov‘ uiti mukam, jim je treba samo poslušati Mojzesove in preroške spise, ki v Jezusu razodevajo Mesija, in postati njegovi učenci. Toda bogatin že ugovarja: ”Nikakor, oče Abraham, temveč če pojde kateri od mrtvih k njim, se bodo spreobrnili.“

Abraham pa mu reče: ”Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih.“ Bog ljudem ne bo dajal posebnih znamenj ali čudežev, da bi jih prepričal. Berejo naj Sveto pismo in ga udejanjajo, če hočejo najti milost pri njem. Luka 16:14-31; Janez 9:28, 29; Matej 19:3-9; Galačanom 3:24; Kološanom 2:14; Janez 8:44

▪ Zakaj je bogatinova in Lazarjeva smrt gotovo simbolična in kaj ta smrt ponazarja?

▪ Kateri preobrat se po Jezusovih besedah zgodi z začetkom Janezovega delovanja?

▪ Čému se ne bo treba več pokoravati po Jezusovi smrti, in kako se to navezuje na razvezo?

▪ Koga ponazarjata bogatin in Lazar iz Jezusove prilike?

▪ Katere muke trpi bogatin in s čim si želi izprositi olajšanje?

▪ Kaj ponazarja ”velik prepad“?

▪ Kdo je bogatinov resnični oče in kdo so njegovi peteri bratje?