Poglavje 87

Domiselno preskrbljen za naprej

JEZUS je pred množico, v kateri so njegovi učenci, nepošteni davkarji in drugi znani grešniki, pa tudi pismouki in farizeji, pravkar zaključil pripoved o izgubljenem sinu. Sedaj se obrne k učencem in jim pove prispodobo o bogatašu, ki je o svojem oskrbniku izvedel slabe stvari.

V pripovedi pove, da bogataš pokliče oskrbnika k sebi in mu pove, da ga bo odpustil. ”Kaj naj storim, ker mi gospodar jemlje oskrbništvo?“ si misli oskrbnik. ”Kopáti ne morem, beračiti me je sram. Vem, kaj bom storil, da me bodo ljudje sprejeli v svoje hiše, ko me bo gospodar odstavil od oskrbništva.“

Kakšen je oskrbnikov načrt? Pokliče dolžnike svojega gospodarja. ”Koliko si dolžan mojemu gospodarju?“ vsakega   vpraša.

Prvi mu odgovori: ”Sto mer [2200 litrov] olja.“

”Vzemi svojo zadolžnico, brž sedi in zapiši: petdeset [1100 litrov],“ mu reče.

Potem vpraša drugega: ”Koliko pa si ti dolžan?“

Ta reče: ”Sto mernikov [22000 litrov] žita.“

”Vzemi zadolžnico in zapiši: osemdeset [18000 litrov].“

Oskrbnik namreč še vedno ne dela nič narobe, če ljudem, ki dolgujejo njegovemu gospodarju, zmanjša račune, ker ima še vedno na skrbi gospodarjevo denarno poslovanje. Z zmanjšanjem dolgov si pridobiva prijatelje, ki mu lahko vrnejo uslugo, ko bo res ob službo.

Ko gospodar sliši, kaj se je zgodilo, je presenečen. Pravzaprav ”je pohvalil nepoštenega oskrbnika, da je razumno ravnal.“ Res, kot doda Jezus: ”Ljudje tega sveta so do svojih vrstnikov razumnejši kakor otroci luči.“

Potem pa Jezus potegne še pouk za svoje učence in jih spodbudi: ”Pridobivajte si prijateljev s krivičnim mámonom, da vas sprejmejo v večna bivališča, ko ta propade.“

Jezus ne hvali oskrbnika zaradi njegove nepoštenosti, ampak zaradi njegove daljnovidnosti, razumnosti. Pogosto ”ljudje tega sveta“ modro izkoristijo denar ali položaj, da si pridobijo prijatelje, ki jim lahko kasneje vrnejo uslugo. Tako morajo tudi Božji služabniki, ”otroci luči“, gmotne dobrine, ’krivičnega mamona‘, po pameti obračati sebi v prid.

Toda, kot pravi Jezus, pridobiti si morajo takšne prijatelje, ki jih bodo sprejeli ”v večna bivališča“. Za člane male črede so ta bivališča pač v nebesih; za ”druge ovce“ pa na rajski zemlji. Ker lahko v ta bivališča sprejemata le Bog Jehova in njegov Sin, si moramo prizadevati, da z njima navežemo čim trdnejše prijateljstvo, tako da obračamo ’krivičnega mámona‘ v prid Kraljestva. Ko bo denar propadel, se pravi pošel, to pa gotovo bo, bo naša večna bodočnost zagotovljena.

Jezus potem pravi, da bo tisti, ki je zanesljiv tudi pri gmotnih dobrinah, se pravi najmanjšem, zanesljiv tudi pri pomembnejših stvareh. ”Če torej,“ nadaljuje, ”niste bili zanesljivi pri ravnanju s krivičnim mámonom, kdo vam bo zaupal resnično dobrino [to je duhovne, kraljestvene dobrine]? In če niste bili zvesti pri upravljanju tujega premoženja [dobrin Kraljestva, ki jih je Bog zaupal svojim služabnikom], kdo vam bo dal, kar je vaše [namreč življenja v večnih bivališčih]?“

Ne moremo pa biti hkrati pravi Božji služabniki in služiti nepravičnemu mamonu, gmotni posesti, kot poudarja Jezus: ”Noben služabnik ne more služiti dvema gospodarjema; ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega držal in drugega preziral. Ne morete služiti Bogu in mámonu.“ Luka 15:1, 2; 16:1-13; Janez 10:16

▪ Kako si oskrbnik v Jezusovi priliki pridobi prijatelje, ki mu kasneje lahko pomagajo?

▪ Kaj je ’krivični mamon‘ in kako si z njim lahko pridobimo prijatelje?

▪ Kdo nas lahko sprejme v ”večna bivališča“ in kje so ta bivališča?