Poglavje 118

Izdajstvo in prijetje

ŽE KREPKO po polnoči pripelje Juda veliko množico vojakov, velikih duhovnikov in drugih ljudi na Getsemanski vrt. Duhovniki so Judu obljubili trideset srebrnikov, če jim izda Jezusa.

Ko je Jezus pri spominski večerji Juda odslovil, je ta verjetno šel naravnost k velikim duhovnikom. Ti so takoj zbrali svoje uradnike in vojake. Lahko da jih je Juda najprej peljal na kraj, kjer je Jezus z apostoli praznoval pasho. Ker tam niso našli nikogar več, so se z orožjem in baklami odpravili iz Jeruzalema in šli prek Cedronske doline.

Sedaj Juda vodi kolono na Oljsko goro, saj je prepričan, da bodo Jezusa našli tukaj. Ko so Jezus in apostoli en teden prej potovali sem ter tja na poti od Betanije do Jeruzalema, so se pogosto ustavili v Getsemanskem vrtu, da bi se odpočili in pogovorili. Toda kako naj sedaj v temi pod oljkami vojaki prepoznajo Jezusa? Mogoče ga sploh še nikoli niso videli. Zato Juda pove za razpoznavni znak: ”Kogar bom poljubil, tisti je. Primite ga in ga previdno odpeljite.“

Juda vodi veliko množico na vrt. Ko zagleda Jezusa in apostole, gre naravnost k njemu. ”Pozdravljen, učitelj!“ mu reče in ga na rahlo poljubi.

”Prijatelj, stôri, za kar si prišel!“ mu reče Jezus. Nato pa sam pove, kaj mu hoče: ”Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?“ Vendar dovolj besedí o njegovem izdajalcu! Jezus stopi naprej v soj bakelj in svetilk ter vpraša: ”Koga iščete?“

”Jezusa Nazarejca,“ mu odgovorijo.

”Jaz sem,“ jim pogumno zabrusi Jezus. Osupli nad njegovo drznostjo in ker ne vedo, kaj bi naredili, se možje umaknejo in popadajo po tleh.

”Rekel sem vam, da sem jaz,“ Jezus mirno nadaljuje. ”Če torej mene iščete, pustite te, naj odidejo.“ Spomnimo se, da je Jezus, preden so zapustili gornjo izbo, rekel svojemu Očetu, da je obvaroval svoje zveste apostole in da se nobeden izmed njih ni izgubil, ”edino sin pogubljenja“. Da bi se torej njegova beseda spolnila, zdaj prosi, naj njegove privržence pustijo.

Ko se vojaki končno zberejo, vstanejo in zgrabijo Jezusa, apostoli spoznajo, kaj se pravzaprav dogaja. ”Gospod, naj udarimo z mečem?“ ga vprašajo. Preden Jezus lahko odgovori, Peter že z mečem napade Malha, služabnika velikega duhovnika. Z udarcem sicer zgreši njegovo glavo, odseka pa mu desno uho.

”Nehajte! Dosti je!“ Jezus poseže vmes. Dotakne se Malhovega ušesa in ga zaceli. Potem pa apostole nauči nekaj zelo pomembnega. Petru namreč ukaže: ”Spravi meč na njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani. Ali misliš, da ne morem prositi svojega Očeta in bi mi takoj dal na voljo več kot dvanajst legij angelov?“

Jezus se sam da prijeti, saj pojasni: ”Kako naj se potem spolnijo besede Svetega pisma, da se mora tako zgoditi?“ Potem še doda: ”Ali naj ne izpijem keliha, ki mi ga je dal Oče?“ Jezus se torej popolnoma strinja s tem, kar mu je namenil Bog!

Potem se Jezus obrne k množici. ”Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli, da bi me prijeli,“ jim očita. ”Dan na dan sem učil pri vas v templju in me niste prijeli, vendar naj se spolnijo knjige Svetega pisma.“

Ko Jezus to reče, ga vojaki, vojaški poveljniki in judovski uradniki primejo in zvežejo. Ko to vidijo apostoli, Jezusa zapustijo in zbežijo. Samo neki mladenič — mogoče ravno učenec Marko — ostane med množico. Najbrž je bil že v hiši, kjer je Jezus praznoval pasho, in je kasneje od tam sledil množici. Sedaj pa ga prepoznajo, zato ga hočejo zgrabiti. On pa jim pusti svojo platneno obleko in napol nag pobegne. Matej 26:47-56; Marko 14:43-52; Luka 22:47-53; Janez 17:12; 18:3-12

▪ Zakaj je Juda prepričan, da bo našel Jezusa v Getsemanskem vrtu?

▪ Kako Jezus pokaže skrb za svoje apostole?

▪ Kaj naredi Peter, da bi obranil Jezusa, toda kaj mu Jezus o tem pove?

▪ Kako Jezus razkrije, da popolnoma soglaša z Božjo voljo?

▪ Kdo ostane tam, ko apostoli Jezusa zapustijo, in kaj se mu zgodi?