Poglavje 96

Jezus in mlad, bogat gospodar

KO SE Jezus odpravlja na pot skozi perejsko pokrajino proti Jeruzalemu, priteče mlad moški in pred njim poklekne. Mladega moža so klicali gospodar, ker ima najbrž pomemben položaj v krajevni sinagogi, morda pa je celo član sinedrija. Poleg tega pa je tudi zelo bogat. ”Dobri učitelj,“ ga vpraša, ”kaj naj storim, da dosežem večno življenje?“

”Kaj me imenuješ dobrega?“ mu odvrne Jezus. ”Nihče ni dober, razen Boga!“ Najbrž je mladi mož uporabil besedo ”dobri“ kot častni naziv, zato je Jezus opozoril, da takšen naziv pripada le Bogu.

”Če pa hočeš,“ Jezus nadaljuje, ”priti v življenje, spolnjuj zapovedi!“

”Katere?“ ga ta vpraša.

Jezus mu odgovori tako, da mu našteje pet od desetih zapovedi: ”Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Spoštuj očeta in mater!“ Doda pa še eno zelo pomembno zahtevo: ”Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe!“

”Učitelj, vse to spolnjujem že od mladosti,“ mu iskreno odgovori mladi mož. ”Kaj mi še manjka?“

Poslušajoč njegove hrepeneče, iskrene prošnje ga Jezus vzljubi. Vendar zazna tudi moževo vdanost gmotnim dobrinam, zato mu pove, kaj še potrebuje: ”Eno ti manjka: pojdi, prodaj vse, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj!“

Jezus moža sočutno gleda, ko ta vstane in potrt odide. Zaradi svojega bogastva je slep za vrednosti pravega premoženja. ”Kako težko,“ Jezus obžaluje, ”bodo prišli bogati v božje kraljestvo!“

Jezusove besede presenetijo učence. Še bolj pa ostrmijo, ko pove še splošno pravilo: ”Lažje gre kamela skozi šivankino uho kakor bogatin v božje kraljestvo.“

”Kdo se potem more rešiti?“ hočejo vedeti učenci.

Jezus jih pogleda in jim reče: ”Pri ljudeh je nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče.“

Ker so se sami odločili popolnoma drugače od mladega gospodarja, Peter reče: ”Poglej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.“ Zato vpraša: ”Kaj bomo torej prejeli?“

”Ko bo Sin človekov,“ jim Jezus obljubi, ”ob prenovljenju sveta sédel na prestol svojega veličastva, boste tudi vi, ki ste šli za menoj, sedeli na dvanajstih prestolih in sodili dvanajst Izraelovih rodov.“ Da, Jezus pokaže, da bodo razmere na zemlji nekoč prenovljene, spet tako kot so bile v edenskem vrtu. Peter in drugi apostoli pa bodo za nagrado prejeli oblast s Kristusom čez vso rajsko zemljo. Zares, tako velika nagrada je vredna vsakršne žrtve!

Vendar pa lahko že zdaj prejmemo nagrado, kot Jezus poudari: ”Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive in ne bi zdaj, na tem svetu, četudi sredi preganjanja, dobil stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv; na drugem pa večno življenje.“

Kot Jezus obljublja, kamorkoli na svetu njegovi učenci gredo, povsod užijejo prijateljstvo s sokristjani, ki je trdnejše in dragocenejše kot med domačimi. Mladi bogati gospodar je očitno ob obe nagradi; ob to in ob večno življenje v Božjem nebeškem kraljestvu.

Na koncu Jezus doda: ”Toda mnogi, ki so prvi, bodo zadnji, in zadnji bodo prvi.“ Kaj s tem misli?

Misli na ljudi, ki so ”prvi“ pri verskih prednostih, kot je mladi bogati gospodar, pa ne bodo vstopili v Kraljestvo. Ti bodo ”zadnji“. Toda mnogi, tudi Jezusovi ponižni učenci, za katere so samopravični farizeji menili, da so ”zadnji“ — kot zemljani ali am ha-arec — bodo potem ”prvi“. Da bodo ”prvi“, pomeni, da bodo prejeli prednosti sovladarjev s Kristusom v njegovem Kraljestvu. Marko 10:17-31; Matej 19:16-30; Luka 18:18-30

▪ Kakšen gospodar je bogati mladi mož?

▪ Zakaj Jezus noče, da bi ga klicali dobri?

▪ Kako nam primer mladega gospodarja prikaže nevarnost bogastva?

▪ Kakšne nagrade Jezus obljubi svojim sledilcem?

▪ Kako bodo prvi postali zadnji in zadnji prvi?