Poglavje 109

Jezus obtožuje svoje nasprotnike

JEZUS svojim verskim nasprotnikom tako temeljito zapre usta, da si ga ne upajo več spraševati. To Jezus izkoristi za to, da razgali njihovo nevednost. ”Kaj mislite o Kristusu? Čigav sin je?“ jih vpraša.

”Davidov,“ mu odgovorijo farizeji.

Jezus sicer ne zanika, da je David Kristusov oziroma Mesijev telesni prednik, vendar jih vpraša: ”Kako ga torej David po navdihnjenju [v Psalmu 110] imenuje Gospod, ko pravi: ’Gospod [Jehova, New World Translation] je rekel mojemu Gospodu: sédi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov pod tvoje noge.‘ Če ga torej David imenuje Gospod, kako more biti njegov sin?“

Farizeji so tiho, ker pač ne vedo, kdo v resnici je Kristus, se pravi maziljenec. Mesija namreč ni samo Davidov človeški potomec, kot očitno verjamejo farizeji, ampak je nekoč bival v nebesih in je bil tako Davidov nadrejeni, oziroma Gospod.

Ko se zdaj Jezus obrne k množici in svojim učencem, jih posvari pred farizeji in pismouki. Ker pač učijo Božjo postavo, so zasedli ”Mojzesovo učiteljsko mesto“. Jezus zato pozove: ”Delajte vse in se držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo.“

Hinavci so, in Jezus jih razkrinka z besedami, ki so zelo podobne tistim, ki jih je izrekel, ko je nekaj mesecev prej jedel v hiši nekega farizeja. ”Vsa svoja dela opravljajo zato,“ reče Jezus, ”da bi jih ljudje videli.“ Zdaj pa navaja še primere:

”Napravljajo si širše molitvene jermene.“ Na teh jermenih so škatlice, ki jih nosijo na čelu ali na roki, vsebujejo pa štiri odlomke iz postave: Drugo Mojzesovo knjigo 13:1-10, 11-16 in Peto Mojzesovo knjigo 6:4-9; 11:13-31. Farizeji pa te škatlice še povečujejo, da bi dajali vtis gorečnosti za postavo.

Jezus potem reče: ”In podaljšujejo resice na obleki.“ Četrta Mojzesova knjiga 15:38-40 Izraelcem sicer zapoveduje, da si morajo na obleke privezati ”čopke“, vendar si farizeji delajo večje od vseh. In to vse za bahanje! ”Radi imajo častna mesta na gostijah,“ pravi Jezus.

Na žalost ta želja po imenitnosti vpliva tudi na njegove učence. Zato jim svetuje: ”Vi pa ne pustite, da bi vam rekli ’učitelj‘, kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi ste pa bratje. Tudi na zemlji nikogar ne imenujte ’oče‘, kati eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. Tudi se ne dajte imenovati ’vodniki‘, kajti vaš Vodnik je samo eden, Kristus.“ Učenci se morajo znebiti želje, da bi bili povsod prvi! ”Največji med vami bodi vaš strežnik,“ jih poučuje Jezus.

Potem pa izreče vrsto izrekov gorja nad farizeji in pismouki, ki jih ne samo enkrat nagovori s hinavci. ”Pred ljudmi zaklepate nebeško kraljestvo,“ reče. ”Vdovam požirajo hiše, pri tem pa na videz pobožno opravljajo dolge molitve.“

”Gorje vam, slepi vodniki,“ jih šiba Jezus. Obsodi njihovo pomanjkanje duhovnih vrednot, o čemer pričajo samovoljne razlike, ki jih ti delajo. Trdijo na primer: ’Če kdo priseže pri templju, ni nič, če pa kdo priseže pri tempeljskem zlatu, ga to veže.‘ S tem, da dajejo večjo veljavo tempeljskemu zlatu kot pa duhovni vrednoti tega hrama čaščenja, dokazujejo svojo nravstveno slepoto.

Potem Jezus obsodi farizeje, kakor jih je že obsojal, ker opuščajo, ”kar je pomembnejše v postavi: pravičnost, usmiljenje in zvestobo“, vse pregoreče pa se posvečajo dajanju desetine nepomembnih zelišč.

Jezus zato pravi farizejem: ”Zaslepljeni vodniki! Komarja precejate, kamelo pa požirate.“ Ti namreč ne precejajo komarjev iz svojega vina zato, ker je to pač mrčes, ampak zato, ker so to obredno nečiste živalce. Požirati kamelo, ki je prav tako nečista žival, pa v prispodobi pomeni brezbrižnost do veliko pomembnejših zadev. Matej 22:41–23:24; Marko 12:35-40; Luka 20:41-47; 3. Mojzesova 11:4, 21-24

▪ Zakaj so farizeji tiho, ko jih Jezus vpraša o tem, kar je rekel David v 110. psalmu?

▪ Zakaj so si farizeji povečevali molitvene škatlice in rese na oblekah?

▪ Kakšen nasvet da Jezus svojim učencem?

▪ Kakšne samovoljne razlike delajo farizeji in kako jih Jezus obsodi, ker niso raje pozorni na pomembnejše reči?