Poglavje 72

Jezus razpošlje sedemdesetere

JESEN je, leto 32. n. š. Minila so tri polna leta, kar se je Jezus krstil. Pred kratkim je bil z učenci na šotorskem prazniku v Jeruzalemu, in kot kaže, so še vedno nekje blizu. Jezus pravzaprav večino preostalih šestih mesecev svojega delovanja preživi ali v Judeji ali pa takoj onstran Jordana, v perejski pokrajini. Tudi to področje je treba prečesati.

Sicer je Jezus po pashi leta 30. n. š. kakšnih osem mesecev že oznanjal po Judeji. Toda ko so mu Judje med pasho 31. n. š. stregli po življenju, je poldrugo leto učil skoraj samo po Galileji. V tem času je sestavil veliko, izurjeno organizacijo oznanjevalcev, kakršne prej še ni imel. Tako zdaj izvede končno, še intenzivnejšo oznanjevalsko akcijo v Judeji.

Akcije se loti tako, da najprej izbere 70 učencev in jih razpošlje na delo po dva in dva. Področje tako pokriva s 35 pari oznanjevalcev Kraljestva. Ti potem gredo v vsako mesto in kraj, kamor misli priti tudi Jezus, očitno v spremstvu apostolov.

Vendar Jezus sedemdesetih ne napoti v shodnice, pač pa po hišah, k zasebnikom: ”V katerokoli hišo pridete, recite najprej: ’Mir tej hiši!‘ In če bo v njej prebival miroljuben človek, bo na njem počival vaš mir.“ In kaj naj ljudem sporočijo? ”Govorite (jim): ’Približalo se vam je božje kraljestvo.‘“ O dejavnosti sedemdesetih Matthew Henry’s Commentary piše: ”Tako kot njihov gospodar so tudi oni oznanjevali od hiše do hiše, kamorkoli so prišli na obisk.“

Jezus teh 70 pouči podobno kot dvanajsterico, ki jo je poslal oznanjevat po Galileji leto dni pred tem. Sedemdeseterico ne le opozori, da bodo trčili ob nasprotovanje, in jih pripravi, kako naj stanovalcem posredujejo sporočilo, ampak jim podeli tudi moč, da ozdravljajo bolne. Ko tako Jezus pride pozneje za njimi, mnogi že komaj čakajo, da bi videli Gospodarja, čigar učenci zmorejo taka čudodelstva.

Oznanjevanje sedemdesetih in Jezusa, ki hodi za njimi, je razmeroma kratko. Kmalu se 35 dvojic oznanjevalcev Kraljestva vrača k Jezusu. ”Gospod,“ veseli pripovedujejo, ”celo hudi duhovi so nam pokorni v tvojem imenu.“ Tako dobro poročilo o delovanju Jezusa gotovo navduši, saj reče: ”Gledal sem satana, ki je kakor blisk padal z neba. Dal sem vam oblast stopati na kače in škorpijone.“

Jezus ve, da bodo po rojstvu Božjega kraljestva ob času konca Satan in njegovi demoni vrženi z neba. To, da navadni smrtniki takole izganjajo nevidne demone, pa je še eno zagotovilo več, da se bo to nekoč zares zgodilo. Zato Jezus tudi govori o bodočem Satanovem strmoglavljenju z neba tako kot o izvršenem dejstvu. Tako dobijo v simboličnem smislu tudi sedemdeseti oblast, da stopijo na kače in škorpijone. Jezus pa jim tudi zabiča: ”Vendar se ne veselite, da so vam duhovi pokorni, pač pa se veselite, ker so vaša imena zapisana v nebesih.“

Sicer pa je Jezus vesel in glasno hvali svojega Očeta, da je te ponižne služabnike uporabil na tako mogočen način. Učencem pa reče: ”Srečne oči, ki vidijo, kar gledate vi! Povem vam namreč: veliko prerokov in kraljev si je želelo videti, kar gledate vi, pa niso videli, in slišati, kar poslušate vi, pa niso slišali.“ Luka 10:1-24; Matej 10:1-42; Razodetje 12:7-12

▪ Kje je Jezus oznanjal prva tri leta svojega delovanja in v katerih krajih deluje svojih zadnjih šest mesecev?

▪ Kam Jezus sedemdesetere napoti iskat ljudi?

▪ Zakaj Jezus pravi, da je videl Satana pasti z neba?

▪ V kakšnem smislu lahko sedemdeseteri stopajo na kače in škorpijone?