Poglavje 102

Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem

NASLEDNJE jutro, v nedeljo devetega nisana, Jezus z učenci odide iz Betanije. Prek Oljske gore gredo proti Jeruzalemu. Hitro pridejo do Betfage na Oljski gori. Tam Jezus dva svoja učenca takole pouči:

”Pojdita v vas, ki je pred vama, in takoj bosta našla privezano oslico in žrebe pri njej. Odvežita jo in ju pripeljita k meni. Če vama kdo kaj poreče, odgovorita: ’Gospod ju potrebuje‘, in takoj ju bo pustil.“

Učenci v začetku ne sprevidijo, da ima ta napotek kakorkoli opravit z izpolnitvijo biblijske prerokbe, to doumejo šele pozneje. Prerok Zaharija je namreč napovedal, da bo Božji obljubljeni kralj v Jeruzalem prijahal na oslici, da, ”na žrebetu oslice“. Podobno je na žrebetu ob maziljenju jezdil tudi kralj Salomon.

Ko učenca prideta v Betfago, odvežeta oslico in njeno žrebe. Nekateri izmed tistih, ki so tam, ju vprašajo: ”Kaj delata?“ Ko učenca odgovorita, da sta živali za Gospoda, ju pustijo, da živali odpeljeta k Jezusu. Sicer vržeta svoji suknji na oslico in osliča, vendar Jezus zajaha osliča.

Ko Jezus tako jezdi proti Jeruzalemu, se množica veča. Veliko ljudi pogrinja svoje plašče na pot, drugi pa lomijo veje z dreves in jih postiljajo pred njim. ”Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem [Jehovovem, New World Translation] imenu!“ vzklikajo. ”Mir v nebesih in slava na višavah!“

Nekaj farizejev iz množice se razburja nad takšnim sprejemom in se pritožuje Jezusu: ”Učitelj, posvari svoje učence.“ Toda Jezus jim odvrne: ”Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.“

Ko pride bliže Jeruzalema in zagleda mesto, se zjoka nad njim: ”O da bi tudi ti danes spoznalo, kaj ti prinaša mir, tako pa je prikrito tvojim očem.“ Zaradi svoje trmaste upornosti mora Jeruzalem plačati svojo ceno, kot Jezus napove:

”Prišli bodo dnevi nadte, ko te bodo sovražniki [Rimljani pod vodstvom generala Tita] obdali z okopi, te oblegali in z vseh strani stiskali. V tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pustili kamna na kamnu.“ Jezusova napoved o razrušenju Jeruzalema se uresniči sedemintrideset let kasneje, leta 70 našega štetja.

Komaj teden prej so mnogi iz množice videli, kako je Jezus obudil Lazarja. Zdaj o tem čudežu govorijo drugim. Ko torej Jezus pride v Jeruzalem, se zgane vse mesto. ”Kdo je to?“ hočejo vedeti. Množice pa odgovarjajo: ”To je prerok, Jezus iz Nazareta v Galileji.“ Vse skupaj opazujejo farizeji in nemočno tožijo: ”Glejte, vse je odšlo za njim.“

Jezus pa gre po svoji navadi učit v jeruzalemski tempelj. V templju se mu približajo slepi in hromi, in on jih ozdravi! Ko veliki duhovniki in pismouki vidijo, kakšne čudeže dela, in slišijo otroke, ki v templju vzklikajo: ”Hozana Davidovemu sinu!“ se razjezijo. ”Slišiš, kaj ti govorijo?“ mu ugovarjajo.

”Seveda!“ jim odgovori Jezus. ”Ali niste nikdar brali: ’Iz ust otrok in dojenčkov si sebi pripravil hvalo?‘“

Jezus nadaljuje z učenjem in se ozira po vsem, kar je v templju. Kmalu se znoči. Zato z dvanajsterimi odide iz mesta proti kake tri kilometre oddaljeni Betaniji. Tam ostane v nedeljo čez noč. Najbrž prenoči v hiši prijatelja Lazarja. Matej 21:1-11, 14-17; Marko 11:1-11; Luka 19:29-44; Janez 12:12-19; Zaharija 9:9

▪ Kdaj in kako Jezus vstopi v Jeruzalem kot kralj?

▪ Zakaj je pomembno, da množice slavijo Jezusa?

▪ Kako se počuti Jezus, ko zagleda Jeruzalem in katero prerokbo pove?

▪ Kaj se zgodi, ko je Jezus v templju?