Poglavje 81

Jezusu znova strežejo po življenju

JEZUS ravno hodi v zavetju vzdolž templja, ki mu pravijo Salomonovo stebrišče; to se namreč godi pozimi. Takrat ga obstopijo Judje in ga vprašajo: ”Doklej nas boš pustil v negotovosti? Če si ti Kristus, nam povej odkrito!“

”Povedal sem vam,“ pravi Jezus, ”pa ne verjamete.“ Sicer jim ni rekel naravnost, da je Kristus, kot je to na primer povedal Samarijanki ob vodnjaku. Zato pa jim je dovolj jasno povedal, da je od zgoraj in da je obstojal že pred Abrahamom.

Vendar pa Jezus hoče, da ljudje sami pridejo do tega, da je Kristus, tako da pač njegova dejanja primerjajo s tistim, kar o Kristusu napoveduje Biblija. Zato je bil svojim učencem tudi zabičal, naj nikomur ne govorijo, da je on Kristus. In zato zdaj tem sovražno zročim Judom reče: ”Dela, ki jih opravljam v imenu svojega Očeta, pričajo o meni. Vendar mi ne verjamete.“

Zakaj mu ne verjamejo? Ker bi morda manjkalo dokazov za to, da je Kristus? Ne, ampak zato, kot navede Jezus: ”Ker niste izmed mojih ovc. Moje ovce poslušajo moj glas: poznam jih in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje: nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke.“

Jezus potem pove, kako blizu sta si z Očetom: ”Jaz in Oče sva eno.“ Ker je Jezus na zemlji, njegov Oče pa v nebesih, je očitno, da s tem ne misli, da bi bila z Očetom eno dobesedno, telesno. Hoče le reči, da oba hočeta isto, da sta si enotna.

Judje, ki jih Jezusove besede razjezijo, pograbijo kamenje, da bi ga ubili, tako kot že takrat na šotorski praznik. On pa svojim skorajda morilcem pogumno zre v oči in jim reče: ”Veliko dobrih del, ki izhajajo od Očeta, sem storil pred vami. Zaradi katerega teh del me hočete kamnati?“

”Ne kamnamo te zaradi dobrega dela,“ mu odgovorijo, ”marveč zaradi bogokletja, ker se ti, ki si človek, delaš Boga.“ Zakaj Judje to pravijo, ko pa Jezus vendar ni nikoli trdil, da je bog?

Vse kaže, da zato, ker si Jezus pripisuje moči, ki so po njihovem zgolj in samo Božje. Še ravnokar je na primer o ’ovcah‘ rekel ”Dajem jim večno življenje“, česar pa človek seveda ne zmore. Vendar pa Judje kar nekako preslišijo, da Jezus priznava, da mu oblast izhaja od Očeta.

Jezus v resnici trdi, da je manjši od Boga, ko jih povpraša: ”Ali ni zapisano v vaši postavi [v Psalmu 82:6]: ’Jaz sem rekel: bogovi ste?‘ Če je imenoval bogove tiste, katerim je bila namenjena božja beseda boste mar tistemu, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet, očitali bogokletje, ker sem rekel: ’Božji Sin sem?‘“

Če torej Sveto pismo še krivičnim človeškim sodnikom pravi “bogovi“, kaj lahko potem ti Judje očitajo Jezusu, če je rekel ”Božji Sin sem“? Jezus pa še reče: ”Če ne opravljam del svojega Očeta, mi ne verjemite; če pa jih opravljam, verjemite delom, če že ne verjamete meni, da boste spoznali in se prepričali, da je Oče v meni in jaz v Očetu.“

Ob teh besedah Judje že grabijo po njem. On pa jim uide, tako kot že takrat na šotorski praznik. Zapusti Jeruzalem in gre čez Jordan v kraj, kjer je skoraj štiri leta prej Janez najprej krščeval. Ta kraj očitno ni daleč od južnega brega Galilejskega jezera, kaka dva dni hoda iz Jeruzalema.

Veliko jih prihaja na ta kraj k Jezusu in govorijo: ”Janez ni storil nobenega znamenja, vendar je bilo vse, kar je Janez povedal o njem, resnica.“ Tako tu mnogi začnejo verovati v Jezusa. Janez 10:22-42; 4:26; 8:23, 58; Matej 16:20

▪ Po čem Jezus hoče, da bi ljudje v njem prepoznali Kristusa?

▪ Kako sta Jezus in Oče eno?

▪ Zakaj, kot kaže, Judje pravijo, da se Jezus dela boga?

▪ Kako Jezus z navedkom iz Psalmov pokaže, da se ne postavlja za enakega Bogu?