Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Lazarjevo vstajenje

Lazarjevo vstajenje

Poglavje 91

Lazarjevo vstajenje

JEZUS s spremljevalci prispe do Lazarjeve grobnice. Pravzaprav je to votlina, ki ima pred vhod prislonjen kamen. ”Odvalite kamen!“ veli Jezus.

Marta pa brani, ne dojame še, kaj misli storiti Jezus. ”Gospod,“ mu pravi, ”ima že zadah, saj je že četrti dan.“

Jezus pa jo vpraša: ”Ti mar nisem rekel, da boš videla božjo slavo, če boš verovala?“

Tako kamen odmaknejo. Jezus potem povzdigne oči in moli: ”Oče, zahvalim se ti, ker si me uslišal. Vedel sem, da me vselej uslišiš, toda zaradi ljudi, ki stoje okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.“ Jezus moli javno, da bi ljudje vedeli, da se bo to, kar bo storil, zgodilo po moči, ki prihaja od Boga. Potem pa zakliče na ves glas: ”Lazar, pridi ven!“

In Lazar pride ven. Noge in roke ima še povezane s pogrebnimi povoji, obraz pa ovit v prt. ”Razvežite ga in pustite, naj hodi!“ reče Jezus.

Ko čudež vidijo Judje, ki so prišli tolažit Marijo in Marto, jih mnogo začne verovati vanj. Drugi pa novico o dogodku nesejo na ušesa farizejem. Ti z velikimi duhovniki brž skličejo posvet judovskega vrhovnega sodišča, sinedrija.

V sinedriju sedijo zdajšnji veliki duhovnik, Kajfa, pa farizeji in saduceji, višji in nekdanji veliki duhovniki. Ti tarnajo: ”Kaj naj storimo, ker dela ta človek veliko znamenj. Če ga pustimo tako delati, bodo vsi verovali vanj. Prišli bodo Rimljani in nam vzeli oblast nad templjem in narodom.“

Verski voditelji sicer priznavajo, da ”dela [Jezus] . . . veliko znamenj“, vendar jih skrbi le za svoj stolček in za oblast. Lazarjevo obujanje je še zlasti hud udarec za saduceje, ker pač ne verjamejo v vstajenje od mrtvih.

Pa se oglasi Kajfa, ki je morda tudi saducej. Pravi: ”Vi nič ne veste in ne pomislite! Za vas je bolje, da en človek umrje za ljudstvo in da ne propade ves narod.“

To misel je Kajfu vdahnil Bog, apostol Janez namreč pozneje napiše: ”Tega pa [Kajfa] ni rekel sam od sebe.“ Kajfa je pravzaprav hotel reči, da naj Jezus umre, da jim ne bi še naprej majal ugleda in oblasti. Kot pravi Janez, pa je ’Kajfa prerokoval, da mora Jezus umreti ne samo za narod ampak tudi zato, da bi zbral razkropljene božje otroke‘. In res ima tudi Bog namen, da njegov sin umre v odkupnino za vse.

Kajfu tako uspe nahujskati sinedrij, da sklenejo Jezusa umoriti. Jezus, ki nemara zve za njihove naklepe od Nikodema, člana sinedrija, ki je Jezusu naklonjen, pa odpotuje stran od tod. Janez 11:38-54

▪ Zakaj Jezus javno moli, preden obudi Lazarja?

▪ Kako se na obujenje odzovejo navzoči, ki to vidijo?

▪ Kaj izpričuje hudobnost sinedrijcev?

▪ Kaj je hotel Kajfa, toda kaj je po njem prerokoval Bog?