Poglavje 115

Med apostoli izbruhne prepir

KO SE JE zvečerilo, je Jezus dal svojim apostolom čudovit pouk o ponižnem služenju, ko jim je umil noge. Zatem pa je uvedel svečanost v spomin na svojo bližajočo smrt. In tedaj se po vsem tem zgodi nekaj presenetljivega. Njegovi apostoli se zapletejo v razgret prepir glede tega, kdo izmed njih je največji! Očitno se ta prepir zdaj ne pojavi prvič.

Spomnimo se, da so se po Jezusovem spremenjenju na gori apostoli prav tako prepirali, kdo je med njimi največji. Predvsem Jakob in Janez sta želela pomembnejše mesto v Božjem kraljestvu. To je med apostoli povzročilo še večje negodovanje. Kako žalosten mora biti Jezus, in to na svojo zadnjo noč z njimi, ko ponovno pride do prepira. In kaj napravi?

Namesto da bi jih oštel, Jezus še enkrat potrpežljivo pojasni: ”Pri poganih kralji gospodujejo nad ljudmi in oblastniki pustijo, da jim pravijo Dobrotniki. Med vami pa ni tako . . . Kdo je namreč večji: kdor sedi pri mizi ali kdor streže? Ali ne tisti, ki sedi?“ Potem pa jih spomni na svoj zgled in jim reče: ”Jaz pa sem sredi med vami kakor tisti, ki streže.“

Kljub svoji nepopolnosti in napakam so apostoli vztrajali z Jezusom v njegovih preizkušnjah, zato jim reče: ”Zato vam prepuščam [ali po New World Translation: sklepam z vami zavezo za] kraljestvo, kakor ga je meni prepustil Oče.“ S to osebno zavezo se Jezus zaveže svojim zvestim sledilcem, da bodo nekoč z njim kraljevali. V to zavezo jih je vključenih samo omejeno število, namreč 144000.

Kljub temu, da apostoli prejmejo tako čudovito obljubo o kraljevanju s Kristusom, pa so trenutno duhovno zelo šibki. ”Vi vsi se boste to noč pohujšali nad menoj,“ reče Jezus. Vendar ko Petru pove, da je molil zanj, poudari: ”Ko boš po vsem tem prišel k sebi, opogumi svoje brate.“

”Moji ljubi!“ reče Jezus, ”Le malo časa bom še med vami. Iskali me boste, in kakor sem rekel Judom, zdaj pravim tudi vam: kamor grem jaz, vi ne morete priti. Novo zapoved vam dam: ljubite drug drugega! Kakor sem jaz vas ljubil, tako tudi vi ljubite drug drugega! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste ljubili drug drugega.“

”Gospod, kam odhajaš?“ ga vpraša Peter.

”Kamor grem, zdaj ne moreš za menoj, prišel boš pa pozneje,“ mu odvrne Jezus.

”Gospod, zakaj ne bi mogel zdaj iti za teboj?“ želi vedeti Peter. ”Življenje dam zate.“

”Življenje daš zame?“ vpraša Jezus. ”Resnično ti povem: preden bo petelin nocoj, to noč, dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.“

”Tudi če bi bilo treba umreti s teboj, ne, ne bom te zatajil,“ Peter goreče odgovori. In medtem, ko drugi apostoli trdijo isto, se Peter hvali: ”Tudi če se vsi pohujšajo, jaz se ne bom.“

Nato jih Jezus spomni na čas, ko jih je brez denarja in hrane poslal na oznanjevanje po Galileji. Vpraša jih: ”Ali ste kaj pogrešali?“

”Nič,“ mu odgovorijo.

”Sedaj pa, . . . kdor ima denarnico, naj jo vzame, prav tako tudi torbo,“ jim reče, ”in kdor nima denarja, naj proda svojo suknjo in si kupi meč. Povem vam namreč, da se mora na meni spolniti tista beseda Svetega pisma, ki pravi: ’Med hudodelce je bil prištet.‘ To, kar se nanaša name, se bliža izpolnitvi.“

Jezus pri tem misli na čas, ko bo skupaj z zločinci, hudodelci pribit na kol. Obenem pa nakaže, da bodo njegove sledilce kruto preganjali. ”Gospod, poglej, tukaj sta dva meča,“ mu rečejo.

”Dovolj je,“ odgovori. Kot bomo videli, je v zvezi z mečem Jezus lahko dal učencem še en pomemben pouk. Matej 26:31-35; Marko 14:27-31; Luka 22:24-38; Janez 13:31-38; Razodetje 14:1-3

▪ Zakaj nas preseneča prepir apostolov?

▪ Kako Jezus spor razreši?

▪ Kaj uravnava zaveza med Jezusom in njegovimi učenci?

▪ Kako novo zapoved uvede Jezus, in kako pomembna je?

▪ Kakšno pretirano samozavest pokaže Peter, in kaj na to reče Jezus?

▪ Zakaj so Jezusova zdajšnja navodila glede hrane in denarja drugačna od predhodnih?