Poglavje 76

Na obedu pri farizeju

POTEM ko Jezus odgovori kritikom, ki dvomijo o tem, odkod njemu moč, da ozdravi nemega, ga neki farizej povabi na kosilo. Preden pa farizeji sedejo k jedi, si kot po navadi obredno umijejo roke do komolcev. In sicer to delajo pred in po obedu in celo med posameznimi jedmi. S tem izročilom sicer ne kršijo Božjega napisanega zakona, vsekakor pa gredo veliko dlje od tega, kar zastran obredne čistosti zahteva Bog.

Ker Jezus to izročilo preskoči, je njegov gostitelj presenečen. Čeprav morda o tem ničesar ne reče, Jezus to takoj opazi in mu reče: ”Vi farizeji torej čistite kozarec in krožnik od zunaj, vaša notranjost pa je polna ropa in hudobije. Kako ste nespametni! Ali ni tisti, ki je naredil zunanjost, naredil tudi notranjosti?“

Jezus tako razgali hinavščino farizejev, ki si obredno umivajo roke, hudobije pa ne operejo s srca. Nasvetuje jim: ”Dajte raje v miloščino to, kar je znotraj, in vam bo vse čisto.“ Njihovo dajanje bi moralo zrasti iz ljubečega srca, ne pa iz želje, da bi s hlinjeno pravičnostjo zbujali pri ljudeh občudovanje.

”Toda gorje vam, farizeji!“ nadaljuje Jezus. ”Desetino dajete od mete in rutice in vsakovrstne zelenjave, zanemarjate pa pravico in božjo ljubezen. To bi bilo treba delati in onega ne opuščati.“ Po Božji postavi so namreč Izraelci morali plačevati desetino od vseh poljščin. Meta in rutica pa sta drobni zelišči, začimbi. Farizeji torej pikolovsko plačujejo desetino celo od teh nepomembnih zelišč, zanemarjajo pa, kar je mnogo pomembnejše: ljubezen, dobroto in skromnost. In zato jih Jezus tudi obsodi.

Jezus pa še ne konča z obsodbami: ”Gorje vam, farizeji, ker imate radi prve sedeže v shodnicah in pozdrave na trgih! Gorje vam, ker ste kakor grobovi, ki se ne vidijo, in ljudje hodijo po njih, ne da bi vedeli.“ Njihova nečistost torej ni vsem na očeh. Vendar je farizejstva samo lepa fasada, navznoter pa je votlo, ničprida. Poganja zgolj iz hinavščine.

Eden izmed učiteljev postave, ki posluša te obtožbe, se pritoži: ”Učitelj, s takim govorjenjem žališ tudi nas.“

Pred Jezusom pa ti postavni izvedenci niso nič manj krivi. Tudi njim pove svoje: ”Gorje tudi vam, učitelji postave, ker nalagate ljudem neznosna bremena, sami pa se teh bremen niti s prstom ne dotaknete! Gorje vam, ker postavljate nagrobnike prerokom, ki so jih vaši očetje umorili!“

Bremena, ki jih Jezus omenja, so ustna izročila, od katerih pa ti učitelji postave nočejo umakniti niti en sam samcat predpis, da bi bilo ljudstvu kaj laže. Jezus razkrije, da celo privoljujejo v morjenje prerokov, in jih posvari: ”Od tega rodu [se bo] terjala kri vseh prerokov, ki je bila prelita od stvarjenja sveta: od Abelove krvi do krvi Zaharija, ki je bil ubit med oltarjem in svetiščem.“

Človeški svet, ki se še lahko odreši, se je začel, ko so se Adamu in Evi rodili prvi otroci. Tako je Abel živel ob ’stvarjenju [ali po NW: ustanovitvi] sveta‘. Po gnusnem umoru Zaharija so sirske čete že oropale Juda. Jezus pa napove še večji rop za časa svojega rodu, ki bo prišel nadenj zaradi njegove še večje hudobije. Do tega ropa pride 38 let pozneje, leta 70 n. š.

Jezus pa še obsoja: ”Gorje vam, učitelji postave, ker ste vzeli ključ spoznanja. Sami niste vstopili, a tistim, ki so hoteli vstopiti, ste to preprečili.“ Učitelji postave so namreč dolžni ljudstvu razlagati Božjo besedo, jim odkleniti vrata do njenega pomena. Vendar tega ne počnejo in ljudem še onemogočijo, da bi jo razumeli.

Farizeji in učitelji postave kar pihajo od jeze na Jezusa, ker jih je tako razgalil. Ko odide iz hiše, začnejo pritiskati nanj in skušajo z vprašanji še kaj izvabiti iz njega. Prežijo namreč, da bi ga lahko zaradi kake besede dali prijeti. Luka 11:37-54; 5. Mojzesova 14:22; Mihej 6:8; 2. kroniška 24:20-25

▪ Zakaj Jezus obsoja farizeje in učitelje postave?

▪ Kakšna bremena učitelji postave nalagajo ljudem?

▪ Kdaj je bilo ’stvarjenje sveta‘?