Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Nadaljnji nasveti za popravljanje

Nadaljnji nasveti za popravljanje

Poglavje 63

Nadaljnji nasveti za popravljanje

KO SE Jezus z apostoli še mudi v hiši v Kafarnaumu, nanese beseda poleg apostolskega prerekanja o tem, kdo med njimi je največji, še na nekaj drugega. Gre za nekaj, kar se je nemara zgodilo prav tako na poti v Kafarnaum, ko Jezusa ni bilo zraven. Apostol Janez namreč pove: ”Učitelj, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal hude duhove, in smo mu branili, ker ni hodil z nami.“

Janez, kot kaže, ima apostole za zaprt krog pooblaščencev, ki imajo edini pravico, da ozdravljajo. Zato po njegovem ni prav, da je ta človek delal čudeže, ko vendar ni bil iz njihove skupine.

Jezus pa jih pouči: ”Ne branite mu! Nihče namreč ne more storiti čudeža v mojem imenu in takoj o meni grdo govoriti. Kdor ni proti nam, je z nami. Kdor vam dá piti kozarec vode zato, ker ste Kristusovi, resnično vam povem: zagotovo ne bo zgubil svojega plačila.“

Temu človeku torej ni bilo treba dobesedno hoditi za Jezusom, da bi bil na njegovi strani. Krščanske skupščine namreč še ni bilo; zato če mož pač ni bil iz njihove skupine, še ni pomenilo, da pripada kaki drugi skupnosti. Mož je resnično verjel v Jezusovo ime in je ravno zato mogel izganjati hude duhove. Delal je nekaj, kar je bilo po Jezusovih besedah vredno plačila. Zato Jezus tudi reče, da mu za to plačilo ali nagrada ne bo ušla.

Kaj pa če se je ta človek spotaknil nad besedami in dejanji apostolov? To bi bila že hudo resna stvar! Jezus namreč pravi: ”Kdor pohujša enega teh malih, ki verujejo vame, je zanj bolje, če mu obesijo mlinski kamen na vrat in ga vržejo v morje.“

Kot pravi Jezus, bi morali učenci iz življenja odpraviti vse, kar bi jih lahko pohujšalo, pa naj jim to pomeni toliko, kot na primer roka, noga ali oko. Bolje je ostati brez stvari, ki so srcu ljube, pa priti v Božje kraljestvo, kot pa se jih oklepati in biti vržen v geheno (goreče smetišče blizu Jeruzalema), ki je simbol večnega uničenja.

Jezus še pravi: ”Varujte se, da ne boste zaničevali katerega teh malih! Povem vam: njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega nebeškega Očeta.“ Nato jim dragocenost teh ”malih“ naslika s priliko o človeku, ki ima sto ovc in se mu ena izgubi. Mož meni nič tebi nič pusti 99 ovc in gre iskat izgubljeno, in ko jo najde, jo je bolj vesel kot vseh 99. Na koncu pa Jezus še reče: ”Tako noče vaš Oče, ki je v nebesih, da se zgubi kdo od malih.“

Najbrž z mislijo na prepir med apostoli jim potem še položi na srce: ”Imejte sol v sebi in živite v miru med seboj!“ Kar je sicer neukusno, nam veliko bolj tekne, če jed solimo. Tako tudi vedno laže požremo, kar nam kdo reče, če je to zabeljeno s soljo v prenesenem pomenu. Če bomo imeli takšno sol, bomo laže živeli v miru.

Vendar pride zaradi človekove nepopolnosti včasih tudi do hujših sporov. Zato Jezus navede tudi osnovne smernice, kako ravnati takrat. ”Če tvoj brat greši zoper tebe,“ začne, ”pojdi k njemu in ga posvari na štiri oči. Če te posluša, si svojega brata pridobil.“ Če ne posluša, svetuje Jezus, ”vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič“.

Šele ko vse drugo odpove, pravi Jezus, naj bi zadevo predložili ”verskemu občestvu [ali skupščini po New World Translation]“, se pravi merodajnim nadzornikom v skupščini, ki lahko potem o stvari razsodijo. Če pa se grešnik razsodbi vendarle noče pokoriti, pravi Jezus, ”naj ti bo kakor pogan in cestninar“.

Pri takšnem razsojanju se morajo nadzorniki strogo držati navodil iz Jehovove besede. Če bodo torej koga spoznali za krivega in mu bodo za to izrekli kazen, potem bo ta sodba že prej ’zavezana v nebesih‘. In če bodo ”razvezali na zemlji“, se pravi, če bodo koga spoznali za nedolžnega, bo to že prej ”razvezano v nebesih“. ”Kjer sta namreč [pri takšnem razsojanju],“ pristavlja Jezus, ”dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.“ Matej 18:6-20; Marko 9:38-50; Luka 9:49, 50

▪ Zakaj v Jezusovem času ni bilo treba ravno hoditi z Jezusom?

▪ Kako resna stvar je, če pohujšamo katerega malih, in kako Jezus prikaže dragocenost teh malih?

▪ Kaj Jezusa najbrž navede, da reče, naj imajo apostoli sol v sebi?

▪ Kaj pomeni ’zavezati‘ in ’razvezati‘?