Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Najprej solze žalosti, nato solze radosti

Najprej solze žalosti, nato solze radosti

Poglavje 47

Najprej solze žalosti, nato solze radosti

KO JAIR vidi, kako je ozdravela ženska, ki je krvavela, še bolj zaupa v Jezusovo čudežno moč. Jezusa je namreč že prej prosil, naj gre z njim in pomaga njegovi umirajoči dvanajstletni hčerki, ki jo zelo ljubi. Medtem pa se zgodi tisto, česar se je Jair najbolj bal. Ko Jezus še govori z žensko, pridejo od predstojnikove hiše in Jairu potihem povedo: ”Tvoja hči je umrla, kaj še nadleguješ učitelja!“

Kako strašna novica! Jair, sicer ugleden in spoštovan mož, sedaj povsem nemočen obstane. Vendar Jezus sliši, kaj so Jairu povedali, in mu reče: ”Ne boj se, samo veruj!“

Jesus gre z Jairom v njegovo hišo. Tam vlada razburjenost, tarnanje in jok. Prisotnih je veliko ljudi, ki se v žalosti bijejo po prsih. Ko Jezus vstopi, jih vpraša: ”Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.“

Ljudje se mu na te besede začnejo posmehovati, kajti videli so, da je deklica res umrla. S tem da Jezus pravi, da deklica samo spi, hoče pokazati, da lahko z močjo, ki mu jo je dal Bog, obuja od mrtvih tako, kot bi koga budil iz globokega spanja.

Zdaj Jezus pošlje ven vse ljudi razen Petra, Jakoba, Janeza ter matere in očeta umrle deklice. Vseh pet gre z njim v prostor, kjer leži deklica. Jezus jo prime za roko in ji reče: ”Talíta kumi,“ kar pomeni: ”Deklica, rečem ti, vstani!“ Deklica se takoj dvigne in hodi. Starši so, ko to vidijo, seveda čisto iz sebe od veselja.

Jezus jim nato reče, naj dajo otroku jesti, Jairu in njegovi ženi pa naroči, naj nikomur ne pripovedujeta, kar se je pravkar zgodilo. Toda kljub temu o tem kmalu govori vsa pokrajina. To je drugo vstajenje od mrtvih, ki ga povzroči Jezus. Matej 9:18-26; Marko 5:35-43; Luka 8:41-56

▪ Kaj sporočijo Jairu in kako ga Jezus ohrabri?

▪ Kakšno je stanje v Jairovi hiši, ko prispejo tja?

▪ Zakaj Jezus pravi, da mrtvi otrok samo spi?

▪ Kdo je prisoten, ko Jezus obudi deklico?