Poglavje 67

Ne morejo ga prijeti

ŠE MED šotorskim praznikom verski voditelji pošljejo služabnike za Jezusom, da bi ga prijeli. On pa se niti ne skriva in še kar javno uči in govori: ”Še malo časa sem med vami, nato pojdem k njemu, ki me je poslal. Iskali me boste in me ne boste našli, kajti tja, kjer sem jaz, vi ne morete priti.“

Judje tega ne razumejo, zato se med seboj sprašujejo: ”Kam namerava oditi, da ga ne bomo našli? Pojde mar k razkropljenim med Grke in bo učil Grke? Kaj pomenijo besede, ki jih je rekel: ’Iskali me boste in me ne boste našli; in tja, kjer sem jaz, vi ne morete priti?‘“ Jezus pa seveda govori o svoji bližnji smrti in vstajenju v nebeško življenje, kamor njegovi sovražniki ne morejo.

Tako pride sedmi, zadnji praznični dan. Med praznovanjem je duhovnik vsako jutro vodo, ki jo je zajel iz Silojskega studenca, izlil tako, da je voda stekla po podnožju oltarja. Zato se najbrž spomnijo na ta vsakodnevni praznični obred, ko Jezus zakliče: ”Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije. Kdor vame veruje’ ’bodo iz njegovega osrčja tekle reke žive vode,‘ kakor pravi Sveto pismo.“

V resnici pa je Jezus tukaj govoril o prečudovitem učinku skorajšnjega izlitja svetega duha. To se bo zgodilo naslednje leto na binkošti. Takrat bodo namreč reke žive vode privrele na plano, ko bo 120 učencev stopilo v službo ljudem. Do takrat pa duha ni, namreč v tem pomenu, da nihče od Kristusovih učencev ni maziljen s svetim duhom in tako poklican k nebeškemu življenju.

Nekatere ob teh Jezusovih besedah obide: ”To je res prorok.“ Merijo kajpada na preroka, večjega od Mojzesa, kakršen bi moral priti po obljubi. Drugi govorijo: ”To je Kristus.“ Spet drugi pa ugovarjajo: ”Mar pride Kristus iz Galileje? Ali ne pravi Sveto pismo, da pride Kristus iz Davidovega rodu in iz Betlehema, kraja, kjer je bil David?“

Tako se množica razdeli. Nekateri bi Jezusa najrajši dali kar prijeti, vendar pa nihče ne stegne rok po njem. Ko se tako služabniki vrnejo brez Jezusa, jih veliki duhovniki in farizeji sprašujejo: ”Zakaj ga niste privedli?“

”Še nikoli noben človek ni tako govoril,“ jim ti odvrnejo.

Verski voditelji se v jezi začnejo posmehovati, nalašč obračajo besede in nazadnje že zmerjajo, češ: ”Menda se niste dali tudi vi zapeljati? Je mar kdo izmed voditeljev ali farizejev sprejel vero vanj? Prekleta ta drhal, ki ne pozna postave!“

Takrat Nikodem, farizej in judovski prvak (namreč član Sinedrija), vendarle zastavi besedo za Jezusa. Gotovo se še spomnimo, da je pred poltretjim letom ta isti Nikodem prišel ponoči k Jezusu in mu dejal, da veruje vanj. Zdaj se oglasi: ”Mar naša postava koga sodi, če ga prej ne zasliši in ne poizve, kaj dela?“

Farizeje pa še huje ujezi, da bi kdo izmed njih utegnil braniti Jezusa. ”Kaj si tudi ti iz Galileje?“ ga ujedajo. ”Natančno beri in sprevidi, da noben prerok ne pride iz Galileje.“

Sveto pismo sicer res nikjer neposredno ne pravi, da bo kak prerok prišel iz Galileje, vseeno pa opozarja, da bo Kristus prišel odtod, ker namreč pravi, da bodo v tem okraju zagledali ”veliko luč“. Sploh pa se je Jezus rodil v Betlehemu in je bil Davidovega rodu. Ker farizeji verjetno to prav dobro vedo, so najbrž lažne govorice o Jezusu ravno njihovo maslo. Janez 7:32-52; Izaija 9:1, 2, v EI 8:23–9:1; Matej 4:13-17

▪ Kaj se godi vsako jutro med praznovanjem in kako jih Jezus morda spomni na to?

▪ Zakaj služabniki ne primejo Jezusa in kako na to odgovorijo verski voditelji?

▪ Kdo je Nikodem? Kaj si on misli o Jezusu in kako ostali farizeji opravijo z njim?

▪ Po katerem pričevanju mora Kristus priti iz Galileje?