Poglavje 48

Od Jaira nazaj v Nazaret

ZA JEZUSA je bil ta dan naporen — iz Deseteromestja se je prepeljal čez jezero, ozdravil ženo, ki je krvavela in obudil Jairovo hči. Dneva pa še ni konec. Brž ko stopi iz Jairove hiše, prideta za njim dva slepa in vpijeta: ”Davidov sin, usmili se naju!“

Ker ga ogovorita z ’Davidovim sinom‘, dokažeta, da verjameta, da je Jezus obljubljeni Mesija, ki naj bi sédel na Davidov prestol. Jezus pa kakor da hoče njuno prošnjo za pomoč preslišati, verjetno zato, da bi videl, ali bosta vztrajala. In res ne odnehata. Sledita Jezusu in celo vstopita v hišo, kamor vstopi on.

Tam ju Jezus vpraša: ”Ali verujeta, da morem to storiti?“

”Da, Gospod,“ mu odvrneta.

Tedaj se Jezus dotakne njunih oči in reče: ”Zgôdi se vama po vajini veri!“ In vid se jima takoj povrne. Nato pa jima zabiča: ”Glejta, da nihče ne zve!“ Toda onadva od velikega veselja kar pozabita, kaj jima je Jezus naročil, in povsod pripovedujeta o njem.

Takoj ko tadva odideta, pa ljudje prinesejo moškega, ki so ga obsedli demoni in zato ne more govoriti. Jezus demone izžene in mož nemudoma spregovori. Množice se tema čudežema čudijo in govorijo: ”Nikoli se kaj takega ni videlo v Izraelu.“

Navzoči so tudi farizeji. Čudežev sicer ne morejo zanikati, toda v hudobni nejeveri zopet obtožijo Jezusa, da ”s poglavarjem hudih duhov izganja hude duhove“.

Kmalu zatem se Jezus vrne v domači kraj, Nazaret, tokrat z učenci. Pred kakšnim letom je v tamkajšnji sinagogi poučeval ljudi. Sprva so se čudili njegovemu prijetnemu govorjenju, pozneje pa so mu nasprotovali in ga poskušali umoriti. Tokrat pa Jezus že drugič milostno skuša pomagati svojim nekdanjim sosedom.

Kjerkoli drugje se ljudje takoj zberejo okoli Jezusa, tukaj pa ne. Zato gre v soboto v sinagogo, da bi tam učil. Ljudje, ki ga poslušajo, so večinoma presenečeni. ”Odkod njemu ta modrost in te moči?“ se sprašujejo. ”Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegova mati Marija? Ali niso Jakob, Jožef, Simon in Juda njegovi bratje? In njegove sestre, ali niso vse pri nas? Odkod torej njemu vse to?“

’Jesus je vendar samo navaden domačin, tako kot mi‘, sklepajo. ’Videli smo ga odraščati in poznamo njegove domače. Kako naj bi on bil Mesija?‘ In tako ga kljub vsem dokazom — veliki modrosti in čudežem — zavržejo. Celo njegovi sorodniki, ker pač menijo, da ga najbolje poznajo, se spotikajo nad njim. To Jezusa navede k zaključku: ”Ni prerok brez časti, razen v domačem kraju in domači hiši.“

Jezusu kar ne gre v glavo njihova nevera, zato tam ne stori nobenega čudeža več, s polaganjem rok ozdravi le še nekaj bolnih. Matej 9:27-34; 13:54-58; Marko 6:1-6; Izaija 9:7, EI 9:6

▪ Kaj slepca izpovesta, ko ogovorita Jezusa kot Davidovega sina?

▪ Kaj trdijo farizeji o moči s katero Jezus dela čudeže?

▪ Zakaj Jezus s tem, ko se vrne, da bi pomagal Nazarečanom, pokaže milost?

▪ Kako sprejmejo Jezusa v Nazaretu in zakaj?