Poglavje 113

Ponižnost med zadnjo pasho

PETER in Janez sta prispela v Jeruzalem, kakor jima je naročil Jezus, in pripravila vse za pasho. Jezus, najbrž z ostalimi desetimi apostoli, prispe nekoliko kasneje v popoldanskem času. Sonce na obzorju že zahaja, ko se spustijo z Oljske gore. Zdaj Jezus s te gore zadnjič gleda to mesto podnevi, dokler spet ne vstane od mrtvih.

Kmalu prispejo v mesto in se odpravijo na dom, kjer bodo praznovali pasho. Vzpnejo se po stopnicah do velike zgornje izbe, kjer je že vse pripravljeno za praznovanje. Te priložnosti se Jezus že dolgo veseli, ker reče: ”Srčno sem želel jesti z vami to velikonočno večerjo [pasho, NW], preden bom trpel.“

Med praznovanjem pashe udeleženci po običaju spijejo štiri čaše vina. Najbrž po tretji čaši se Jezus zahvali in reče: ”Vzemite to in si razdelite, kajti povem vam, odslej ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride božje kraljestvo.“

Med obedom Jezus vstane, odloži vrhnjo obleko, vzame prt in napolni umivalnik z vodo. Običajno je gostitelj poskrbel, da so vsakemu gostu umili noge. Ker pa tu ni gostitelja, to skrb prevzame Jezus. To bi lahko storil kdorkoli od apostolov, vendar kaže, da je v njih še vedno tekmovalni duh, zato tega ne naredi nihče. Ko pa jim Jezus začne umivati noge, jim je vsem nerodno.

Ko pride do Petra, se ta brani: ”Gospod, ti mi boš noge umival?“

”Če te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj,“ mu reče Jezus.

”Gospod,“ mu odvrne Peter, ”potem pa ne samo nog, temveč tudi roke in glavo.“

”Kdor se je skopal,“ mu pravi Jezus, ”mu ni treba drugega, kakor da si umije noge, in je ves čist. Tudi vi ste čisti, vendar ne vsi.“ To reče, ker ve, da ga Juda namerava izdati.

Ko Jezus vsem dvanajsterim, tudi svojemu izdajalcu Judu, umije noge, si spet nadene vrhnjo obleko in sede za mizo. Potem jih vpraša: ”Razumete, kaj sem vam storil? Vi me kličete: ’Učitelj‘ in ’Gospod.‘ In prav pravite, saj to sem. Če sem vam torej jaz, Gospod in Učitelj, umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz storil vam. Resnično, resnično vam povem: služabnik ni večji kot njegov gospodar in poslanec ne večji kot tisti, ki ga je poslal. Če to veste, blagor vam, če boste to delali!“

Kako čudovit pouk o ponižnosti! Apostoli si ne bi smeli želeti prvega mesta misleč, da so tako pomembni, da bi jim morali vedno drugi služiti. Iti morajo za Jezusovim zgledom. Pa to ni obredno umivanje nog. Ne, to je pripravljenost služiti brez razlike, ne glede na to, kako ničevo ali neprijetno je delo. Matej 26:20, 21; Marko 14:17, 18; Luka 22:14-18; 7:44; Janez 13:1-17

▪ Kaj je enkratnega ob Jezusovem pogledu na Jeruzalem, ko zaradi praznovanja pashe vstopi v mesto?

▪ Katero čašo Jezus, potem ko jo blagoslovi, očitno poda dvanajstim apostolom med obedom?

▪ Kako so v Jezusovem času na zemlji navadno poskrbeli za goste, in zakaj tega ni bilo, ko so pasho praznovali Jezus in apostoli?

▪ Čemú Jezus umije noge svojim apostolom?