Poglavje 39

Ponosni in ponižni

ZATEM ko Jezus spregovori o vrlinah Janeza Krstnika, usmeri pozornost na ponosne, nestanovitne ljudi, ki so okoli njega. ”Ta rod,“ začne, ”[je] podoben . . . otrokom, ki posedajo po trgih in kličejo drug drugemu: ’Piskali smo vam, pa niste plesali; peli smo žalostinko, pa se niste jokali.‘“

Kaj Jezus s tem misli? Takole pojasni: ”Prišel je Janez, ki ni jedel in ne pil, pa pravijo: ’Hudega duha ima.‘ Prišel je Sin človekov, ki jé in pije, pa pravijo: ’Poglej no, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov.‘“

Ljudem preprosto ne moreš ustreči. Nič jim ni prav. Janez je v skladu z angelovim oznanilom, da ”vina in opojne pijače ne bo pil“, živel kot nazirec strogo življenje v samozatajevanju. Kljub temu ljudje govorijo, da ga obsedajo demoni. Jezus pa kot vsi drugi živi neasketsko življenje, pa ga že obtožujejo razuzdanosti.

Kako težko je zadovoljiti ljudi! So kakor tovariši pri igri, ki nočejo plesati, ko drugi igrajo na piščal, in ki nočejo žalovati, kadar tožijo njihovi tovariši. Kljub temu pa Jezus reče: ”In vendar se je modrost potrdila v svojih delih.“ Saj, dokazi — dela — nedvomno dokazujejo, da so obtožbe proti Janezu in Jezusu lažne.

Zatem začne Jezus grajati mesta Horazin, Betsajdo in Kafarnaum, v katerih se je zgodilo največ njegovih mogočnih del. Če bi storil ta dela v feničanskih mestih Tir in Sidon, pravi Jezus, bi se že zdavnaj spreobrnila v raševini in pepelu. Ko Jezus obsodi Kafarnaum, ki mu je bil določen čas njegove službe očitno za izhodišče, reče: ”Sodomski deželi bo na sodni dan laže kakor tebi.“

Nato pa Jezus javno dá slavo svojemu nebeškemu Očetu. K temu ga spodbudi to, da Bog prikriva dragocene duhovne resnice pred modrimi in razumnimi, razodeva pa jih ponižnim, nedoraslim, kot pravi Jezus.

Nazadnje pa Jezus izreče še prisrčno povabilo: ”Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil. Sprejmite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste spokojnost svojim dušam; kajti moj jarem je znosen in moje breme je lahko.“

Kakšno poživilo nudi Jezus? Ljudi osvobaja okovov izročil, ki so jih verski voditelji naprtili ljudstvu, kakršna so na primer omejitvena pravila glede sobote. Poleg tega jim kaže, kje lahko najdejo spokojnost tisti, ki trpijo pod težkimi bremeni vladajočih političnih oblasti. Poživilo lahko najdejo tudi tisti, ki jih teži breme grehov in jih grize vest. Vsem tako potrtim daje razumeti, kako lahko dosežejo odpuščanje grehov in se veselijo dragocenega zbližanja z Bogom.

Znosni jarem, ki ga nudi Jezus, je popolna predanost Bogu, to, da lahko služimo našemu sočutnemu in usmiljenemu nebeškemu Očetu. Lahko breme, ki ga Jezus ponuja vsem, ki prihajajo k njemu, je poslušnost do Božjih zahtev za dosego življenja, poslušnost do njegovih zapovedi, zapisanih v Bibliji. In če jih ubogamo, nam to res ni v nikakršno breme. Matej 11:16-30; Luka 1:15; 7:31-35; 1. Janez 5:3

▪ Kako je ponosna in nestanovitna Jezusova generacija podobna otrokom?

▪ Kaj Jezusa navede, da dá slavo svojemu nebeškemu Očetu?

▪ V katerem oziru so ljudje zatirani in kakšno poživilo nudi Jezus?