Poglavje 40

Pouk o usmiljenju

JEZUS je morda še vedno v Nainu, kjer je pred kratkim obudil sina vdove, ali pa je že odšel v bližnje mesto. Farizej Simon bi rad pobliže spoznal človeka, ki dela takšna izredna dela. Zato povabi Jezusa na pojedino.

Tako kot Jezus sprejme povabilo, da jé z davkarji in grešniki, se odzove tudi tokrat, ker želi izkoristiti to priložnost za pričevanje vsem navzočim. Ko stopi v Simonovo hišo, pa mu ne izkažejo prisrčne pozornosti, ki so jo gostje običajno deležni.

Zaradi hoje po prašnih cestah se noge v sandalih razgrejejo in umažejo. Po gostoljubnostnem običaju zato gostom umijejo noge s hladno vodo. Toda Jezusu ob prihodu ne umijejo nog, pa tudi s pozdravnim poljubom, čeprav je to v navadi, mu nihče ne zaželi dobrodošlice. Ne dajo mu niti olja za lase.

Ko se gostje sklanjajo nad mizo in jedo, v sobo tiho vstopi nepovabljena ženska. V mestu je znana po nenravnem življenju. Verjetno je slišala za Jezusove nauke in za njegovo vabilo ’vsem, ki so obteženi, da naj pridejo k njemu in jih bo poživil‘. To, kar je videla in slišala, je naredilo nanjo tako globok vtis, da ga je sedaj poiskala.

Ženska stopi k Jezusu, ki sedi pri mizi, in poklekne k njegovim nogam. Solze, ki padajo na njegove noge, briše s svojimi lasmi. Vzame tudi posodo dišečega olja, in medtem ko mu nežno poljublja noge, nanje zliva to olje. Simon opazuje to z neodobravanjem. ”Ko bi bil ta prerok,“ razmišlja sam pri sebi, ”bi vedel, kdo je ženska, ki se ga dotika, in kakšna je; vedel bi, da je grešnica.“

Ker Jezus spozna njegove misli, mu reče: ”Simon, rad bi ti nekaj povedal.“

”Učitelj, povej,“ mu ta odgovori.

”Neki upnik je imel dva dolžnika,“ prične Jezus. ”Eden mu je bil dolžan petsto denarjev, drugi pa petdeset. Ker nista mogla plačati, je dolg obema odpustil. Kateri izmed njiju ga bo bolj ljubil?“

”Zdi se mi, da tisti, kateremu je več odpustil,“ mu Simon odgovori ravnodušno, ker se mu vprašanje ne zdi pomembno.

”Prav si presodil,“ mu reče Jezus. Tedaj se obrne k ženski in reče Simonu: ”Vidiš to ženo? Ko sem stopil v tvojo hišo, mi nisi ponudil vode za noge; ta pa mi je s solzami močila noge in jih brisala s svojimi lasmi. Poljubil me nisi; ta pa ni nehala, odkar sem prišel, poljubljati mojih nog. Glave mi nisi mazilil z oljem; ta pa mi je z dišečim oljem mazilila noge.“

Ženska je s tem dokazala, da se iz srca kesa zaradi svoje nemoralne preteklosti. Jezus zato zaključi: ”Zato ti povem: odpuščeni so ji mnogi grehi, ker je močno ljubila; komur pa se malo odpusti, malo ljubi.“

Jezus s tem nikakor ne opravičuje nemorale in ji ne daje potuhe. Pač pa ta primer razodeva njegovo sočutje in razumevanje za ljudi, ki v življenju sicer delajo napake, pa pokažejo, da jim je žal za to, in pridejo k Jezusu, da jih poživi. Za to žensko je namreč res prava osvežitev, ko ji Jezus reče: ”Odpuščeni so ti grehi! . . . Tvoja vera te je rešila! Pojdi v miru!“ Luka 7:36-50; Matej 11:28-30.

▪ Kako Simon, kot gostitelj, sprejme Jezusa?

▪ Kdo poišče Jezusa in zakaj?

▪ Kakšno primero Jezus uporabi in kako jo razloži?