Poglavje 60

Preblisk Kristusovega bodočega kraljevskega sijaja

ŽE NA območju Cezareje Filipove Jezus znova uči množico, v kateri so tudi apostoli. In najbrž se vsi zdrznejo, ko naznani: ”Resnično vam povem: nekateri od tukaj navzočih ne bodo umrli, dokler ne bodo videli Sina človekovega, kako prihaja v svojem kraljevskem sijaju.“

’Le kaj Jezus s tem misli?‘ se takrat najbrž sprašujejo učenci. Kakšen teden dni kasneje pa se Jezus s Petrom, Jakobom in Janezom vzpne na visoko goro. Verjetno je to ponoči, ker se učencem drema. V tem ko Jezus moli, se pred njihovimi očmi spremeni. Obraz se mu zablešči kakor sonce in njegova obleka postane svetla kakor luč.

Takrat se pojavita dve postavi — kot izvedo, sta to ”Mojzes in Elija“, ki se z Jezusom pričneta pogovarjati o ”njegovem odhodu, ki se mora uresničiti v Jeruzalemu“. Z odhodom očitno merijo na Jezusovo smrt in vstajenje, ki tej sledi. Tako ta pogovor dokazuje, da se torej ponižujoči smrti ne da ogniti, kot je to sicer želel Peter.

Učenci, zdaj že do kraja budni, lahko samo začudeno gledajo in poslušajo. Vse je le prikazen, videnje, vendar je videti tako resnično, da Peter poseže vmes in se oglasi: ”Dobro je, da smo tukaj, Gospod! Če hočeš, postavim tu tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.“

Ko Peter še govori, jih svetel oblak obdene s senco in iz oblaka se zasliši glas: ”To je moj ljubljeni Sin, zelo sem ga vesel; njega poslušajte!“ Ko učenci zaslišijo ta glas, padejo na obraz. Jezus pa jim reče: ”Vstanite in ne bojte se!“ Ko res vstanejo, ne vidijo nikogar več razen Jezusa.

Ko se naslednjega dne vračajo z gore, jim Jezus zapove: ”Nikomur ne povejte, kar ste videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih!“ Ker pa se je v videnju prikazal tudi Elija, se učenci začno pri sebi spraševati: ”Zakaj . . . pismouki govorijo, da mora prej priti Elija?“

”Elija je že prišel,“ jim odgovori Jezus, ”a ga niso prepoznali.“ Jezus seveda govori o Janezu Krstniku, ki je odigral podobno vlogo kot Elija: pripravil je namreč pot Kristusu, tako kot jo je Elija Elizeju.

Kakšno moč mora to videnje vliti Jezusu in učencem! Je namreč nekakšen preblisk Kristusove bodoče kraljevske slave. Učenci so pravzaprav videli ”Sina človekovega, kako prihaja v svojem kraljevskem sijaju“, kot je to obljubil Jezus teden dni pred tem. Po Jezusovi smrti je Peter pisal, da so ’na lastne oči videli Kristusovo veličastvo, ko so bili z njim na sveti gori‘.

Farizeji so torej od Jezusa zahtevali znamenje, ki bi dokazovalo, da je on obljubljeni iz Svetega pisma, od Boga izbrani kralj. Ni jim bilo dano takšno znamenje. Po drugi strani pa smejo Jezusovi najožji učenci videti spremenitev v potrdilo prerokovanj o Kraljestvu. Zato je Peter pozneje pisal: ”Prav zato je beseda prerokov za nas postala še trdnejša.“ Matej 16:13, 28–17:13; Marko 9:1-13; Luka 9:27-37; 2. Petrovo 1:16-19

▪ Kako nekateri vidijo Kristusa prihajati v kraljevskem sijaju, preden umrejo?

▪ O čem Mojzes in Elija v videnju govorita z Jezusom?

▪ Zakaj to videnje vlije učencem novih moči?