Poglavje 107

Prispodoba o svatbi

JEZUS je z dvema primerama razkrinkal pismouke in velike duhovnike, zato ga ti hočejo umoriti. Toda Jezus še ni opravil z njimi. Pove jim še eno prispodobo. Takole prične:

”Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti.“

Kralj, ki pripravlja svatbo za svojega sina, Jezusa Kristusa, je Bog Jehova. Na koncu bo namreč nevesta, ki jo predstavlja 144000 maziljenih kristjanov, združena z Jezusom v nebesih. Kraljevi podložniki so izraelsko ljudstvo, ki je s sklenitvijo zaveze postave leta 1513 pred našim štetjem dobilo možnost, da postane ”kraljestvo duhovnikov“. In takrat so bili tudi prvotno povabljeni na svatbo.

Vendar je bil prvi poziv povabljenim odposlan šele jeseni leta 29 našega štetja, ko so Jezus in njegovi učenci (kraljevi služabniki) začeli oznanjevati Kraljestvo. Naravni Izraelci, ki so ta poziv prek služabnikov prejemali od leta 29 do 33 našega štetja, pa niso hoteli priti. Tako je Bog narodu povabljenih dal še eno priložnost. Jezus takole pripoveduje:

”Znova je poslal druge služabnike z naročilom: ’Recite povabljenim: Glejte, obed sem vam pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklana in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‘“ Ta drugi in hkrati zadnji poziv povabljenim se je začel ob binkoštih leta 33 našega štetja, ko je bil na Jezusove sledilce izlit sveti duh. Ta poziv je veljal do leta 36 našega štetja.

Velika večina Izraelcev pa je tudi ta poziv prezirljivo odklonila. ”Ti pa se niso zmenili,“ reče Jezus, ”in so odšli: eden na svojo njivo, drugi po kupčiji, ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih osramotili in pobili.“ ”Kralj se je tedaj razjezil,“ nadaljuje Jezus, ”in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali.“ To se je zgodilo leta 70 našega štetja, ko so Rimljani razrušili Jeruzalem do tal in tako pobili tudi tiste morilce.

Nato Jezus razloži, kaj se je dogajalo med tem: ”Nato je [kralj] rekel svojim služabnikom: ’Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in kogarkoli tam najdete, ga povabite na svatbo.‘“ Služabniki so to storili in ”svatovska dvorana se je napolnila z gosti“.

To zbiranje gostov s ceste zunaj mesta povabljencev se je začelo leta 36 našega štetja. Rimski stotnik Kornelij in njegova družina so bili izmed neobrezanih Nejudov zbrani prvi. Zbiranje Nejudov, ki so vsi zamena za tiste, ki so na začetku odklonili poziv, se nadaljuje še v 20. stoletju.

Zdaj, v 20. stoletju, je poročna dvorana skoraj polna. Jezus pove, kaj se zgodi potem: ”Ko je kralj prišel goste pogledat, je opazil tam človeka, ki ni imel svatovske obleke. Reče mu: ’Prijatelj, kako si prišel semkaj, ko nimaš svatovske obleke?‘ Ta pa je molčal. Tedaj je kralj ukazal strežnikom: ’Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v temo, tam bo jok in škripanje z zobmi.‘“

Mož brez svatovske obleke ponazarja lažikristjane ponarejenega krščanstva. Njih ni Bog nikoli sprejel v zameno za naravne Izraelce. Nikoli jih ni pomazilil s svetim duhom za dediče Kraljestva. Tako so vrženi ven v temo, kjer bodo uničeni.

Jezus priliko zaključi z besedami: ”Veliko je namreč poklicanih, toda malo izvoljenih.“ Res, mnogo Izraelcev je bilo povabljenih, da bi postali člani Kristusove neveste, toda le malo naravnih Izraelcev je bilo izbranih. Večina 144000 gostov, ki bodo prejeli nebeško nagrado, ni iz izraelskega naroda. Matej 22:1-14; 2. Mojzesova 19:1-6; Razodetje 14:1-3

▪ Kdo so prvotno povabljeni na svatbo in kdaj je to bilo?

▪ Kdaj je poziv povabljenim prvič odposlan in kdo so služabniki, ki ga izročijo?

▪ Kdaj je odposlan drugi poziv in kdo je povabljen potem?

▪ Koga ponazarja človek brez svatovske obleke?

▪ Kdo so mnogi povabljeni in kdo maloštevilni izbrani?