Poglavje 114

Spominska večerja

POTEM ko Jezus umije apostolom noge, navede odlomek iz Psalma 41:9 (v EI 41:10), ki pravi: ”Tisti, ki jé moj kruh, je vzdignil svojo peto proti meni.“ Potem užaloščen razloži: ”Eden izmed vas me bo izdal.“

Apostoli postanejo žalostni in drug za drugim sprašujejo: ”Saj menda nisem jaz, Gospod?“ Pridruži se jim celo Juda Iškarijot. Janez, ki leži pri mizi poleg Jezusa, se skloni k njegovim prsim in ga vpraša: ”Gospod, kdo?“

”Eden izmed dvanajsterih, ki z menoj pomaka v skledo,“ Jezus odgovori. ”Sin človekov sicer odhaja, kakor je o njem pisano, toda gorje tistemu človeku, ki bo izdal Sina človekovega. Bolje bi bilo zanj, da bi se ne bil rodil.“ Po tem Satan izkoristi razpoko v Judovem srcu, ki se je pohudobilo, in gre še enkrat vanj. Kasneje, še isto noč, Jezus Juda čisto po pravici imenuje ”sin pogube“.

Jezus tedaj reče Judu: ”Kar misliš storiti, stori hitro.“ Nobeden od ostalih apostolov ne razume, kaj Jezus misli. Ker ima namreč Juda na skrbi denarnico, nekateri mislijo, da mu je Jezus naročil: ”Nakupi, kar potrebujemo za praznik,“ ali da naj da kaj ubogim.

Ko Juda odide, Jezus uvede s svojimi zvestimi apostoli popolnoma novo slavje, spominsko svečanost. Vzame namreč kruh, ga blagoslovi in razlomi ter jim ga dá rekoč: ”Vzemite, jejte“. Razloži še: ”To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.“

Ko vsak poje svoj kruh, Jezus vzame čašo vina, očitno četrto po pashalnem obredu. Spet se zahvali, jo da apostolom, da bi iz nje pili in reče: ”Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas.“

Tako je to v bistvu spominsko obhajanje Jezusove smrti. V spomin nanj, kot naroči Jezus naj se ponovi vsako leto 14. nisana. Obhajalce naj spomni, kaj sta Jezus in njegov Oče storila, da bi dala človeštvu možnost, da se reši obsojenosti na smrt. Judom, ki postanejo Jezusovi sledilci, ta slovesnost nadomesti pasho.

Nova zaveza, ki stopi v veljavo z Jezusovo prelito krvjo, nadomesti staro zavezo postave. Njen srednik je Jezus Kristus, in sicer med dvema strankama — na eni strani je Bog Jehova, na drugi pa 144000 z duhom rojenih kristjanov. Ta zaveza poleg tega da omogoča odpuščanje grehov, ustvarja tudi pogoje za nastanek naroda kraljev-duhovnikov. Matej 26:21-29; Marko 14:18-25; Luka 22:19-23; Janez 13:18-30; 17:12; 1. Korinčanom 5:7

▪ Katero biblijsko prerokbo Jezus navede za enega izmed apostolov in kako jo uporabi?

▪ Zakaj se apostoli užalostijo in kaj vsi sprašujejo?

▪ Kaj Jezus naroči Judu in kako si to razlagajo apostoli?

▪ Katero praznovanje uvede Jezus po Judovem odhodu in čemú?

▪ Kdo sta zavezni stranki v novi zavezi in kaj ta zaveza omogoči?