Poglavje 104

Tretjič se sliši Božji glas

KO JE v templju, Jezusa muči hitro bližajoča se smrt. Predvsem pa skrbi za oslavitev Očeta, zato reče: ”Oče, poveličuj svoje ime!“

Tedaj se sliši mogočen glas iz nebes, ki oznani: ”Poveličal sem ga in ga bom spet poveličal.“

Množica, ki stoji zraven, je zmedena. ”Angel mu je govoril,“ pravijo nekateri. Drugi menijo, da je zagrmelo. Vendar je v resnici govoril Bog Jehova! To pa ni prvič, da se je v zvezi z Jezusom slišal Božji glas.

Ob Jezusovem krstu tri leta in pol pred tem je namreč Janez Krstnik slišal Boga, ki je za Jezusa rekel: ”To je moj ljubljeni Sin, zelo sem ga vesel.“ Potem so nekaj časa po prejšnji pashi, ob Jezusovem spremenjenju, Jakob, Janez in Peter slišali Božjo objavo: ”To je moj ljubljeni Sin, zelo sem ga vesel; njega poslušajte!“ Sedaj pa se je, desetega nisana, štiri dni pred Jezusovo smrtjo, že tretjič slišal Božji glas. Vendar je tokrat Jehova govoril tako, da so ga lahko slišale množice!

Jezus razloži: ”Ta glas ni nastal zaradi mene, ampak zaradi vas.“ To naj jim dokazuje, da je Jezus resnično Božji Sin, obljubljeni Mesija. ”Zdaj je sodba nad tem svetom,“ Jezus nadaljuje, ”zdaj bo vladar tega sveta izgnan.“ Jezusovo zvesto življenje bo uspešno potrdilo, da Satan Hudič, vladar tega sveta, zasluži ’izgnanstvo‘, uničenje.

Da bi pokazal na posledice svoje bližajoče se smrti, Jezus reče: ”In ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.“ Njegova smrt nikakor ne pomeni poraza, ker bo skoznjo druge ”pritegnil k sebi“, tako da bodo lahko dobili večno življenje.

Toda množica ugovarja: ”Slišali smo iz postave, da Kristus ostane vekomaj; kaj potem govoriš, da mora biti Sin človekov povzdignjen? Kdo je ta Sin človekov?“

Neglede na dokaze, celo na Božji glas, ki so ga slišali, večina ne verjame, da je Jezus resnično Sin človekov, obljubljeni Mesija. Jezus tako kot šest mesecev prej, na praznik šotorov, ponovno pove, da je ”luč“, in spodbudi svoje poslušalce: ”Dokler imate luč, verujete v luč, da postanete otroci luči.“ Ko jim to pove, odide ter se skrije, očitno zato, ker je njegovo življenje v nevarnosti.

Ker Judje ne verjamejo vanj, se spolni Izaijeva beseda, da ’so oslepeli in jim je srce zakrknilo, da se ne bi spreobrnili in se pozdravili‘. V prikazni je Izaija videl Jehovov nebeški prestol in z njim Jezusa v njegovi predčloveški slavi. Čeprav so Judje dobro poznali Izaijevo prerokbo, pa so trmasto zavračali dokaze, da je On obljubljeni Rešitelj.

Po drugi strani pa celo precej voditeljev (po vsej verjetnosti članov judovskega vrhovnega sodišča, sinedrija) začne verovati v Jezusa. Dva izmed njih sta tudi Nikodem in Jožef iz Arimateje. Vendar pa ti voditelji vsaj za zdaj tega ne priznajo, ker se bojijo, da bodo izključeni iz shodnice. Kaj vse so taki izgubili!

Jezus še poudari: ”Kdor véruje vame, ne véruje vame, temveč v tistega, ki me je poslal. Kdor vidi mene, vidi tistega, ki me je poslal. . . . Če kdo sliši moje besede in jih ne ohrani, ga ne sodim jaz, ker nisem prišel, da bi svet sodil, ampak da bi ga rešil . . .: nauk, ki sem ga oznanil, ga bo sodil poslednji dan.“

Jehova je ljubezen do človeštva ganila, da je poslal Jezusa, da bi se lahko rešili vsi, ki verujejo vanj. Njihova rešitev bo odvisna od tega, ali bodo ubogali besede, ki jih je Jezus po Božji zapovedi povedal. Sodba bo izvršena ”poslednji dan“, med Kristusovim tisočletnim vladarstvom.

Jezus zaključi z besedami: ”Kajti nisem govoril sam od sebe, temveč Oče, ki me je poslal, mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj oznanim, in vem, da je njegova zapoved večno življenje. Kar torej govorim, govorim tako, kakor mi je povedal Oče.“ Janez 12:28-50; 19:38, 39; Matej 3:17; 17:5; Izaija 6:1, 8-10

▪ Ob katerih treh priložnostih je bilo v zvezi z Jezusom slišati Božji glas?

▪ Kako je prerok Izaija videl Jezusovo slavo?

▪ Kdo so voditelji, ki začnejo verovati v Jezusa, vendar zakaj tega ne priznajo?

▪ Kaj je ”poslednji dan“, in po čem bodo ljudje takrat sojeni?