Poglavje 68

Tudi sedmi dan še uči

TEČE že zadnji, sedmi dan šotorskega praznika. Jezus to pot uči v tistem delu templja, ki mu pravijo ’zakladnica‘. To je verjetno na Dvorišču žensk, kjer stojijo skrinje, kamor ljudje mečejo svoje prispevke.

Med praznovanjem to področje templja ponoči posebej razsvetljujejo. Tu stojijo štirje veliki svečniki in na vsakem so štiri velike posode z oljem. Svetloba, ki jo dajejo te štiri svetilke s 16 posodami gorečega olja, je dovolj močna, da ponoči osvetljuje tudi širšo okolico. Prejkone se Jezusovi poslušalci domislijo ravno te razsvetljave, ko jim oznani: ”Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo taval v temi, temveč bo imel luč življenja.“

Farizeji pa že ugovarjajo: ”Ti pričuješ sam o sebi. Tvoje pričevanje ni veljavno.“

Jezus jim zato odgovori: ”Tudi če pričujem sam o sebi, je moje pričevanje veljavno, ker vem, odkod sem prišel in kam grem.“ Nato pa še doda: ”Jaz pričujem o sebi in Oče, ki me je poslal, pričuje o meni.“

”Kje je tvoj Oče?“ hočejo vedeti farizeji.

”Ne poznate ne mene ne mojega Očeta,“ jim v obraz pove Jezus. ”Če bi poznali mene, bi poznali tudi mojega Očeta.“ In čeprav ga farizeji še vedno hočejo prijeti, nihče niti prsta ne položi nanj.

”Odhajam,“ spet reče Jezus. ”Kamor odhajam, vi ne morete priti.“

Judom pa spet ne gre v glavo: ”Si bo mar vzel življenje, ker pravi: ’Kamor odhajam, vi ne morete priti?‘“

”Vi ste od tu spodaj,“ jim razloži Jezus. ”Jaz pa sem od zgoraj. Vi ste od tega sveta, jaz pa nisem od tega sveta.“ In še reče: ”Če namreč ne boste verovali, da sem jaz, boste umrli v svojih grehih.“

Jezus s tem seveda meri na svoje predčloveško bivanje in na to, da je obljubljeni Mesija ali Kristus. Oni pa, bržkone s strupenim prezirom, zapihajo: ”Kdo pa sploh si?“

Spričo tolikšnega odklanjanja Jezus odvrne: ”Zakaj vam to sploh pripovedujem?“ (New World Translation) Pa jim vendar še reče: ”Tisti, ki me je poslal, je resnicoljuben, in kar slišim od njega, to govorim svetu.“ Potem pa pravi: ”Ko boste povzdignili Sina človekovega, boste spoznali, da sem jaz, in da ničesar ne delam sam od sebe, ampak govorim to, kar me je naučil Oče. On, ki me je poslal, je z menoj. Ni me pustil samega, ker vedno delam to, kar je všeč njemu.“

Ko jim Jezus to govori, jih veliko začne verovati vanj. In tem reče: ”Če vztrajate v mojem nauku, ste zares moji učenci. Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.“

”Abrahamovi potomci smo,“ se vmešajo nasprotniki, ”in nikoli nismo bili nikomur sužnji. Kaj misliš s tem, ko praviš: ’Postali boste svobodni?‘“

Čeprav so bili Judje že večkrat pod tujo nadvlado, nobenega zavojevalca ne priznajo za gospodarja. Nikomur ne dovolijo, da bi jim rekel sužnji. Jezus pa jim pokaže, da v resnici so sužnji. V čem? ”Resnično resnično vam povem,“ jim pravi, ”vsak, kdor greši, je suženj greha.“

Ker pa Judje nočejo priznati, da so sužnji greha, se znajdejo v hudem precepu. ”Suženj pa ne ostane vedno pri hiši,“ razlaga Jezus. ”Sin ostane vedno.“ Suženj namreč nima dedne pravice, zato se lahko vsak čas znajde na cesti. ”Vedno“, se pravi tako dolgo, dokler živi, ostane pri hiši samo sin, ki se je tu rodil ali pa so ga posvojili.

”Če vas torej Sin osvobodi,“ nadaljuje Jezus, ”boste resnično svobodni.“ Resnica, ki osvobaja ljudi, je torej resnica o Sinu, Jezusu Kristusu. Samo po njegovem v dar žrtvovanem popolnem človeškem življenju se lahko človek osvobodi smrtonosnega greha. Janez 8:12-36

▪ Kje Jezus uči sedmi praznični dan? Kaj se tam godi vsako noč in kako se to navezuje na Jezusovo učenje?

▪ Kaj pravi Jezus o svojem izvoru in kaj naj bi to govorilo o tem, kdo da je?

▪ V čem so Judje sužnji in katera resnica bi jih osvobodila?