V gosteh pri farizejskem prvaku
Poglavje 83
V gosteh pri farizejskem prvaku
JEZUS je še vedno na domu nekega prvaka med farizeji, pravkar pa je ozdravil vodeničnega človeka. Ko zdaj vidi, kako si povabljeni izbirajo prve sedeže, jih pouči o ponižnosti.
”Kadar te kdo povabi na svatbo,“ jim razlaga, ”ne sédaj na prvo mesto, ker je lahko povabljen kakšen imenitnejši od tebe, pa bo prišel tisti, ki je povabil tebe in njega, in ti rekel: ’Daj prostor temu!‘ Takrat se boš začel sramotno presedati na zadnje mesto.“
Zato Jezus svetuje: ”Temveč, kadar si povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto, da ti reče gostitelj, ko pride: ’Prijatelj, pomakni se više!‘ Takrat boš počaščen vpričo vseh, ki so s teboj pri mizi.“ Na koncu pa Jezus pribije: ”Kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.“
Potem Jezus nagovori farizeja, ki ga je povabil, in mu razloži, kakšno večerjo res velja prirediti pred Bogom. ”Kadar prirejaš kosilo ali večerjo, ne vabi prijateljev ne bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov, da te morda tudi oni ne povabijo in ti povrnejo. Nasprotno, kadar prirejaš gostijo, povabi uboge, pohabljene, kruljave, slepe, in boš srečen, ker ti ne morejo povrniti.“
Povabilo takih nesrečnežev na gostijo bo gostitelja osrečilo, ker, kot Jezus razloži svojemu gostitelju: ”Povrnjeno ti bo namreč ob vstajenju pravičnih.“ Jezusov opis prave gostije pa spomni nekega drugega gosta na drugačno gostijo. ”Srečen, kdor bo obedoval v božjem kraljestvu!“ pravi ta gost. Jezus z novo priliko nakaže, da te napovedujoče se sreče ne čislajo vsi tako, kot je prav.
”Neki človek je priredil veliko večerjo in jih je mnogo povabil nanjo. . . . poslal [je] svojega služabnika povabljenim povedat, naj pridejo, ker je že vse pripravljeno. Vsi pa so se začeli po svoje opravičevati. Prvi mu je rekel: ’Njivo sem kupil in si jo moram ogledati; prosim te, imej me za opravičenega!‘ Drugi je dejal: ’Pet jarmov volov sem kupil in jih grem preskusit; prosim te, imej me za opravičenega!‘ Spet drugi mu je odvrnil: ’Oženil sem se in zato ne morem priti.‘“
Kako šepavi izgovori! Njivo ali živino si navadno ogledamo preden jo kupimo, zato ni nikakršne sile, da bi si jih ogledovali po tem. Podobno tudi poroka ne bi smela nikogar odvrniti od tako pomembnega povabila. Ko torej gospodar sliši te izgovore se razsrdi in naroči svojemu služabniku:
”’Pojdi brž na ceste in ulice po mestu in pripelji semkaj uboge in pohabljene, slepe in kruljave.‘ Služabnik je gospodarju sporočil: ’Gospod, zgodilo se je, kar si naročil, in še je prostora.‘ Tedaj je gospodar rekel služabniku: ’Pojdi na pota in vzdolž ograj in primoraj ljudi, da pridejo in se moja hiša napolni. . . . nobeden izmed onih povabljenih ne bo okusil moje večerje.‘“
Kam meri ta prilika? No, ”gospodar“, ki je priredil večerjo, predstavlja Boga Jehova; ”služabnik“, ki vabi, je Jezus Kristus; ’velika večerja‘ pa pomeni priložnost priti v Nebeško kraljestvo.
Prvopovabljeni v Kraljestvo so bili predvsem judovski verski voditelji iz Jezusovih dni. Ti pa so povabilo zavrnili. Zato gre od binkošti leta 33 našega štetja naprej drugo povabilo vsem zaničevanim in ponižnim Judom. Vendar se teh ni našlo dovolj, da bi zapolnili 144000 mest v Božjem nebeškem kraljestvu. Zato so leta 36 našega štetja, tri leta in pol kasneje, dobili tretje in obenem zadnje povabilo vsi neobrezani Nejudje, in ti se zbirajo še dandanes. Luka 14:1-24
▪ Kako Jezus pouči navzoče o ponižnosti?
▪ Kako lahko gostitelj priredi gostijo, ki res nekaj velja pred Bogom, in zakaj ga bo to osrečilo?
▪ Zakaj izgovori povabljencev šepajo?
▪ Na koga leti Jezusova prilika o ’veliki večerji‘?