Poglavje 41

V središču prerekanja

KMALU po pogostitvi v Simonovi hiši Jezus prične svoje drugo oznanjevalsko potovanje po Galileji. Na prvem potovanju skozi to področje so ga spremljali prvi učenci Peter, Andrej, Jakob in Janez. Sedaj pa je v njegovem spremstvu poleg dvanajstih apostolov tudi ženska družba. Med njimi so Marija Magdalena, Suzana in Johana, ki ima za moža uradnika kralja Heroda.

Hkrati z obsegom Jezusove službe pa naraščajo tudi prerekanja zaradi njegove dejavnosti. Nekega moškega, ki je obseden od demonov, poleg tega pa še slep in nem, pripeljejo k Jezusu. Ko ga Jezus osvobodi izpod oblasti demonov in ga ozdravi, da lahko vidi in govori, množice kar strmijo in govorijo: ”Kaj če ni to Davidov sin?“

Hišo, v kateri se mudi Jezus, obdaja množica, tako da on in njegovi učenci ne morejo niti jesti. Zraven pa niso le tisti, ki imajo Jezusa za obljubljenega ’Davidovega sina‘, ampak tudi pismarji in farizeji, ki so prišli prav iz Jeruzalema, da bi ga pri ljudeh spravili na slab glas. Ko Jezusovi sorodniki ugotovijo, kakšno razburjenje se poraja okrog njega, pridejo, da bi ga vzeli s seboj. Zakaj?

No, celo Jezusovi lastni bratje še ne verjamejo, da je res Božji Sin. Hrup in spori, ki se vnemajo krog njega, niso nič kaj značilni za Jezusa, kakršnega poznajo še od mladega iz Nazareta. Prepričani so, da je z njegovo duševnostjo nekaj narobe. ’Iz uma je,‘ menijo, zato ga hočejo zgrabiti in odpeljati.

Pa vendar ostaja jasno dejstvo, da je Jezus ozdravil obsedenca. Pismarji in farizeji vedo, da Jezusovega čudeža ne morejo tajiti. Toda da bi Jezusa spravili na slab glas, ljudem rečejo: ”Ta ne izganja hudih duhov drugače kot z Bélcebubom, poglavarjem hudih duhov.“

Ker Jezus pozna njihove misli, pokliče pismarje in farizeje k sebi in jim reče: ”Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, se opustoši, in nobeno mesto ali hiša, ki je v sebi razdvojena, ne bo ostala. Če torej satan izganja satana, je v sebi razdeljen, kako bo potem obstalo njegovo kraljestvo?“

Kakšna neovrgljiva logika! Ker pa farizeji trdijo, da posamezniki iz njihovih lastnih vrst izganjajo demone, jih Jezus še vpraša: ”In če jaz z Bélcebubom izganjam hude duhove, s čigavo močjo jih izganjajo vaši somišljeniki?“ Drugače povedano, njihova obtožba torej velja njim ravno toliko kot njemu. Jezus jih nato posvari: ”Če pa jaz z božjim Duhom izganjam hude duhove, je res k vam prišlo božje kraljestvo.“

Da bi pokazal, kako je njegova sposobnost izganjanja demonov dokaz njegove premoči nad Satanom, Jezus reče: ”Kako more kdo vdreti v hišo močnega in mu odnesti opremo, če prej močnega ne zveže? Šele potem bo lahko oplenil njegovo hišo. Kdor ni z menoj, je zoper mene; in kdor z menoj ne zbira, raztresa.“ Farizeji, ki so očitno zoper Jezusa, dokazujejo, da so sami Satanovo orodje. Izraelce skušajo odgnati od Jezusa.

Zato ta svareče opozori te satanske nasprotnike, da ”kletev zoper Duha ne bo odpuščena“. To takole pojasni: ”Tudi če kdo kaj reče zoper Sina človekovega, mu bo odpuščeno, če pa kdo reče besedo zoper Svetega Duha, mu ne bo odpuščeno ne na tem svetu ne v prihodnjem.“ Pismarji in farizeji so ta neodpustljivi greh naredili, ker so čudež, ki ga je očitno povzročil sveti duh, hudobno pripisali Satanu. Matej 12:22-32; Marko 3:19-30; Janez 7:5

▪ Kako se Jezusovo drugo potovanje po Galileji razlikuje od prvega?

▪ Zakaj hočejo sorodniki odpeljati Jezusa?

▪ Zakaj farizeji poskušajo Jezusa zaradi njegovih čudežev spraviti na slab glas in kaj jim Jezus odgovori?

▪ Česa so krivi farizeji in zakaj?