Poglavje 111

Znamenje zadnjih dni

TOREK je, popoldan. Jezus sedi na Oljski gori in gleda tempelj pod seboj. Na samem stopijo k njemu Peter, Andrej, Jakob in Janez. Zanima jih tempelj, za katerega je Jezus ravnokar napovedal, da od njega ne bo ostal niti kamen na kamnu.

Vendar pa se jim po glavah očitno mota še kaj več, ko se tako bližajo Jezusu. Nekaj tednov pred tem je Jezus namreč govoril o svojem ”prihodu“ ali bolje ”navzočnosti“ in o času, ko bo ”Sin človekov izdan“. Nekoč prej pa jim je govoril še o ”dovršitvi sveta“. Apostoli so zato zelo radovedni.

”Povej nam,“ ga vprašajo, ”kdaj bo to [uničenje Jeruzalema in njegovega templja], in kakšno znamenje bo napovedalo tvoj prihod in dovršitev sveta?“ Sprašujejo ga torej po trojem: najprej hočejo zvedeti o koncu Jeruzalema in njegovega templja, potem o Jezusovi navzočnosti s kraljevsko oblastjo in nazadnje o koncu celotne stvarnosti.

Jezus jim v obširnem govoru odgovori na vsa tri vprašanja. Ne pove jim samo za znamenje, ki bo napovedovalo konec judovske stvarnosti; napove nekaj več. Pove jim tudi za znamenje, po katerem bodo njegovi bodoči učenci lahko vedeli, da živijo v času njegove navzočnosti in blizu konca celotne stvarnosti.

Ko minejo leta, apostoli vidijo spolnjevanje Jezusove prerokbe. Da, veliko stvari, ki jih je napovedal, se začne spolnjevati že v njegovih dneh. Zato kristjane, ki živijo sedemintrideset let kasneje, v 70. letu našega štetja, uničenje judovske stvarnosti s templjem vred ne preseneti.

Kristusova navzočnost in dovršitev stvarnosti pa se ne začneta 70. leta našega štetja. Njegova navzočnost v kraljevski moči se prične mnogo kasneje. Samo kdaj? To bomo videli, če pretehtamo Jezusovo prerokovanje.

Jezus napove, da bodo slišali o ”vojnah in novice o vojskovanjih“. ”Vstal bo narod zoper narod,“ reče, bodo pa tudi lakote, potresi in kužne bolezni. Njegove učence bodo sovražili in morili. Nastopili bodo lažni preroki in mnoge zapeljali. Krivica bo narasla, ljubezen pa bo pri mnogih ugasnila. Obenem pa se bo oznanjevala dobra vest o Božjem kraljestvu v pričevanje vsem narodom.

Čeprav se Jezusovo prerokovanje v malem uresniči ob razrušenju Jeruzalema leta 70 našega štetja, se v velikem izpolni med njegovo navzočnostjo in dovršitvijo stvarnosti. Natančen pregled svetovnega dogajanja po letu 1914 nam pokaže, da se Jezusovo véliko prerokovanje v velikem spolnjuje od tega leta.

Drug del znamenja, s katerim postreže Jezus, je pojav ’gnusobe opustošenja na svetem kraju‘. Leta 66 našega štetja se ta gnusoba pojavi v obliki rimske ”utaborjene vojske”, ki obkoli Jeruzalem in spodkoplje tempeljski zid. ”Gnusoba“ je na kraju, kjer ne bi smela biti.

V večji izpolnitvi znamenja pa je ta gnusoba Društvo narodov s svojim naslednikom, Združenimi narodi. Ta organizacija, ki se poteguje za svetovni mir, je v očeh tako imenovanega krščanstva nadomestilo za Božje kraljestvo. Kako gnusno! Ob svojem času se bodo torej politične sile, ki so povezane v Združenih narodih, obrnile proti temu krščanstvu (ki ga ponazarja Jeruzalem) in ga razdejale.

Jezus takole napove: ”Takrat bo namreč velika stiska, kakršne še ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi nikdar več ne bo.“ Uničenje Jeruzalema leta 70 našega štetja je sicer bila zares velika stiska, baje je bilo pobitih več kot milijon ljudi, vendar je bila stiska ob potopu v Noetovih dneh še večja. Zato se mora večja spolnitev tega dela Jezusove prerokbe šele zgoditi.

Zaupanje v zadnjih dneh

Ko se torek, 11. nisana, izteka, Jezus svojim apostolom še vedno govori o znamenju svoje navzočnosti s kraljevsko oblastjo in konca stvarnosti. Opozori jih pred zapeljevanjem lažnih kristusov. Ti bodo poskušali, opozarja Jezus, ’zapeljati celo izvoljene, če bi bilo mogoče‘. Vendar kakor daljnovidni orli se bodo izvoljenci zbirali tam, kjer je prava duhovna hrana, namreč pri pravem Kristusu ob njegovi nevidni navzočnosti. Zato se ne bodo dali premotiti in zapeljati kakšnemu lažnemu kristusu.

Lažni kristusi lahko delujejo le vidno navzoči. Nasprotno pa bo Jezusova navzočnost nevidna. To se bo zgodilo med največjo stisko v človeški zgodovini, kot pravi Jezus: ”Sonce [bo] otemnelo in luna ne bo dajala svetlobe.“ Da, to bo najtemnejše obdobje človeškega obstoja. Tako bo, kot bi sonce podnevi otemnelo in luna ponoči ne bi svetila.

”Nebeške sile se bodo majale,“ nadaljuje Jezus. S tem nakaže, da si bo snovno nebo nadelo grozljiv videz. To ne bo več samo kraljestvo ptic, ampak bo prepolno vojaških letal, raket in vesoljskih naprav. Strah in nasilje bo večje kot kdajkoli v zgodovini.

Zaradi vsega tega bo, kot pravi Jezus, ”stiska med narodi in zmeda zaradi bučanja morja in valov. Ljudje bodo koprneli od strahu v pričakovanju tega, kar pride na ves svet.“ Še več, v tej najtemnejši dobi človeške zgodovine bo prišlo do trenutka, ko se bo, kot pravi Jezus, ”prikazalo na nebu znamenje Sina človekovega in tolkli se bodo po prsih vsi narodi na zemlji“.

Vendar se ne bodo vsi tolkli po prsih, ko bo ’Sin človekov prihajal z močjo‘, da bi pokončal to hudobno stvarnost. Njegovih 144000 ”izvoljenih“, ki bodo kraljevali skupaj s Kristusom v Nebeškem kraljestvu, se že ne bo tolklo, prav tako pa ne tisti, ki so z njimi in jih je Jezus že prej imenoval ”druge ovce“. Čeprav živijo v najtemnejšem obdobju človeške zgodovine se odzivajo na Jezusovo bodrenje: ”Ko se bo to začelo goditi, se zravnajte in vzdignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje.“

Da bi Jezusovi učenci, ki bodo živeli v zadnjih dneh, lahko ugotovili bližino konca, Jezus pove naslednjo priliko: ”Poglejte smokvino drevo in vsa drevesa. Ko vidite, da začnejo brsteti, veste, da je že blizu poletje. Tako tudi vi: ko boste videli, da se to godi, vedite, da je blizu božje kraljestvo. Resnično vam povem: ta rod ne bo prešel, dokler se vse ne zgodi.“

Ko bodo njegovi učenci torej videli vse mogoče drobce znamenja, da se spolnjujejo, naj vedo, da je blizu konec stvarnosti in da bo Božje kraljestvo kmalu zbrisalo vso hudobijo z obličja zemlje. In konec bo prišel že v času, ko bodo še živeli ljudje, ki bodo doživeli spolnitev vseh Jezusovih napovedi! Učence, ki bodo živeli v teh zadnjih dneh, Jezus posvari:

”Varujte se, da vam srca ne bodo obtežena s požrešnostjo, pijanostjo in skrbmi za to življenje in da vas tisti dan ne ujame nenadoma kakor zanka. Prišel bo namreč nad vse prebivalce po vsej zemlji. Zato čujte in vsak čas molite, da bi mogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega.“

Pametne in nespametne družice

Jezusa so apostoli prosili, da bi jim povedal znamenje svoje navzočnosti s kraljevsko oblastjo. Znamenje jim zdaj razloži še v treh prilikah ali ponazoritvah.

Spolnitev vseh teh ponazoritev bodo videli tisti, ki bodo živeli v času njegove navzočnosti. Prvo predstavi z besedami: ”Takrat bo nebeško kraljestvo podobno desetim družicam, ki so vzele svetilke in šle ženinu naproti. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet pametnih.“

Z izrazom ”nebeško kraljestvo [bo] podobno desetim družicam“ Jezus ne misli, da je polovica tistih, ki bodo podedovali nebeško kraljestvo, neumnih, polovica pa pametnih! Ne, hoče le reči, da bo to in ono v zvezi z Nebeškim kraljestvom takšno ali drugačno, oziroma da se bodo v zvezi s Kraljestvom godile takšne ali drugačne reči.

Deset družic predstavlja vse kristjane, ki imajo pravico, ali pa vsaj trdijo, da imajo pravico na Nebeško kraljestvo. Krščanska skupščina se je namreč na binkošti leta 33 našega štetja zaročila z obujenim in oslavljenim Ženinom, Jezusom Kristusom. Poroka sama pa bi morala biti v nebesih na nek nedoločen datum v prihodnosti.

V priliki gre deset družic ženinu nasproti, da bi ga pozdravile in se pridružile svatovski povorki. S svojimi svetilkami hočejo svetiti svatbeni povorki in tako počastiti ženina na poti, ko pelje nevesto na svoj dom. Vendar Jezus pojasni: ”Nespametne so vzele svetilke, niso pa prinesle olja s seboj. Pametne pa so s svetilkami vred vzele olja v posodicah. Ker se je ženin mudil, so vse podremale in zaspale.“

To, da se ženin mudi, nakazuje, da bo Kristus navzoč kot kralj na oblasti enkrat v daljni prihodnosti. Na prestol končno pride leta 1914. Med tem dolgim nočnim čakanjem vse družice pozaspijo. Vendar jih zaradi tega nihče ne sodi. Graja nespametne zadene zaradi tega, ker niso vzele s seboj olja v posodicah. Jezus pojasnjuje, kako se družice še pred ženinovim prihodom zbudijo: ”Opolnoči pa je nastalo vpitje: ’Glejte, ženin gre! Pojdite mu naproti!‘ Tedaj so vse družice vstale in pripravile svetilke. Nespametne so rekle pametnim: ’Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!‘ Toda pametne so odvrnile: ’Nikakor! Da ne poide nam in vam, pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!‘“

Olje ponazarja tisto, kar pravim kristjanom daje, da svetijo kot svetilke. To pa je navdihnjena Božja beseda, ki se je kristjani trdno držijo, skupaj s svetim duhom, ki jim Božjo besedo pomaga razumeti. Olje v duhovnem pomenu omogoča pametnim družicam, da svetijo v pozdrav ženinovemu sprevodu k svatbi. Razred nespametnih družic pa v sebi, v posodicah, nima potrebnega duhovnega olja. Jezus pove, kaj se zgodi potem:

”Medtem ko so šle [nespametne družice] kupovat [olje], je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, so šle z njim na svatbo in vrata so se zaprla. Pozneje so prišle še druge družice in klicale: ’Gospod, gospod, odpri nam!‘ On pa jim je odgovoril: ’Resnično vam povem: ne poznam vas!‘“

Ko Kristus pride v svoje Nebeško kraljestvo, je razred pametnih družic pravih maziljenih kristjanov zbujen, budno sveti v tem temnem svetu v slavo vračajočemu se ženinu. Toda tisti, ki jih ponazarjajo nespametne družice, niso pripravljeni za takšen pozdrav. Ko torej pride čas, jim Kristus ne odpre vrat svatbe v nebesih. Pusti jih zunaj v temi sveta, kjer bodo uničeni skupaj z ostalimi nezakoniteži. ”Čujte torej,“ Jezus zaključi, ”ker ne veste ne dneva ne ure!“

Prispodoba o talentih

Jezus pogovor z apostoli na Oljski gori nadaljuje z drugo od treh prispodob. Nekaj dni prej, ko je bil v Jerihi, je povedal priliko o minah, s katero je pokazal, da je Kraljestvo še daleč v prihodnosti. Prispodoba, ki jo pove sedaj, je tisti o minah sicer v marsičem podobna, vendar pa v svoji spolnitvi kaže na dejavnost med Kristusovo navzočnostjo s kraljevsko oblastjo. Predvsem pa kaže na to, da morajo njegovi učenci na zemlji pridno delati, da bi povečali ”njegovo premoženje“.

Jezus začne: ”[Z okoliščinami, ki so povezane s Kraljestvom] bo namreč kakor s človekom, ki se je odpravljal na potovanje in sklical svoje služabnike ter jim izročil svoje premoženje.“ Ta človek je Jezus, ki pred potovanjem v nebesa svojim služabnikom — učencem, ki imajo pravico do Nebeškega kraljestva — zaupa svoje premoženje. To premoženje niso gmotne dobrine, pač pa njiva, v katero je Jezus vložil, posejal zametke, ki bi lahko obrodili spet nove učence.

Jezus svoje premoženje zaupa služabnikom, tik preden gre v nebesa. Kako to naredi? Tako da jim naroči, naj njivo obdelujejo naprej in z oznanjevanjem ponesejo sporočilo o Kraljestvu do najoddaljenejših krajev sveta. Kot reče Jezus: ”Enemu je dal pet talentov, drugemu dva in tretjemu enega, vsakemu po njegovi sposobnosti, in odpotoval.“

Osem talentov — Kristusovo premoženje — je razdeljenih glede na zmožnosti, ali točneje glede na duhovne sposobnosti služabnikov. Služabniki pa pomenijo razrede učencev. V prvem stoletju je razred, ki je prejel pet talentov očitno vključeval tudi apostole. Jezus potem namreč pripoveduje, da sta služabnika, ki sta dobila pet in dva talenta, z oznanjevanjem Kraljestva in pridobivanjem učencev talente podvojila. Služabnik, ki je prejel en talent, pa ga je zakopal v zemljo.

”Po dolgem času,“ nadaljuje Jezus, ”je prišel gospodar teh služabnikov in napravil z njimi obračun.“ Jezus se je vrnil, da bi napravil obračun, šele v dvajsetem stoletju, približno 1900 let kasneje, torej res ”po dolgem času“. Nato Jezus pojasni:

”Pristopil je ta, ki je prejel pet talentov. Prinesel je pet drugih in rekel: ’Gospod, pet talentov si mi dal, glej, pet drugih sem pridobil.‘ Gospodar mu je rekel: ’Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Pojdi v veselje svojega gospodarja!‘“ Tudi drugi služabnik, ki je prejel dva talenta in ju je podvojil, je dobil isto pohvalo in nagrado.

Kako pa sta zvesta služabnika šla v veselje svojega gospodarja? No, veselje njunega gospodarja, Jezusa Kristusa, je v tem, da si pridobi kraljevsko oblast, ko gre na potovanje k svojemu Očetu v nebesih. Tudi zvestim služabnikom v današnjih dneh pomeni zaupana, povečana odgovornost v zvezi s Kraljestvom veliko veselje, in ko svojo pot na zemlji zaključijo, je njihovo veselje z vstajenjem v Nebeško kraljestvo največje. Kaj pa tretji služabnik?

”Gospod, vedel sem, da si trd človek,“ se pritoži ta. ”Zbal sem se in sem šel ter svoj talent zakopal v zemljo. Na, tu imaš, kar je tvojega!“ Služabnik nalašč ni hotel obdelovati njive, se pravi oznanjevati in pridobivati učence. Zato ga gospodar imenuje ”malopridni in leni služabnik“ in izreče obsodbo: ”Vzemite mu talent . . . Neporabnega služabnika pa vrzite ven v temo, kjer bo jok in škripanje z zobmi.“ Razred hudobnega služabnika, ki ga vržejo ven, je ob vsakršno duhovno veselje.

To je pomenljiv pouk za vse, ki trdijo, da hodijo za Kristusom. Da bi užili pohvalo in nagrado in ne bili vrženi ven v temo, s tem pa dokončno pogubljeni, morajo z gorečim oznanjevanjem povečevati premoženje svojega nebeškega gospodarja. Ali si v tem prizadevaš?

Ko pride Kristus s kraljevsko oblastjo

Jezus je s svojimi apostoli še vedno na Oljski gori. Na njihovo vprašanje o znamenju svoje navzočnosti in dovršitve stvarnosti jim sedaj pove še zadnjo od treh prilik. ”Ko pride Sin človekov v svoji slavi in vsi angeli z njim,“ začne Jezus, ”takrat bo sédel na prestol svojega veličastva.“

Angelov v njihovi nebeški slavi ljudje ne morejo videti. Zato mora biti prihod Sina človekovega, Jezusa Kristusa, z angeli za človeške oči neviden. Ta prihod nastopi leta 1914. In čemu? Jezus pojasni: ”Pred njim se zbero vsi narodi, in ločil jih bo enega od drugega, kakor loči pastir ovce od kozlov, in postavi ovce sebi na desno, a kozle na levo (Antonin Chraska).“

Potem razloži, kaj se bo zgodilo s tistimi, ki so postavljeni na boljšo, milostno stran: ”Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: ’Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!‘“ Ovce iz te prilike ne bodo vladale s Kristusom v nebesih, ampak bodo Kraljestvo podedovale tako, da bodo postale njegovi podložniki. ”Od začetka sveta“ pa pomeni od prvih otrok Adama in Eve naprej; tem je namreč že lahko koristila Božja priprava odrešitve za človeštvo.

In zakaj so ovce postavljene na kraljevo boljšo, desno stran? ”Kajti lačen sem bil,“ odgovarja kralj, ”in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me oskrbeli, v ječi sem bil in ste prišli k meni.“

Ker pa te ovce živijo na zemlji, jih zanima, kako bi mogle narediti toliko dobrega za svojega nebeškega kralja. ”Gospod, kdaj smo te videli lačnega,“ sprašujejo, ”in te nasitili ali žejnega in ti dali piti? Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli ali nagega in te oblekli? Kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?“

”Resnično vam povem,“ jim kralj odgovori, ”karkoli ste storili enemu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni.“ Kristusovi bratje so preostali izmed 144000, ki živijo še na zemlji in ki bodo kraljevali z njim v nebesih. In karkoli kdo naredi dobrega njim, pravi Jezus, je enako, kot bi to naredil njemu.

Nato kralj spregovori še kozlom. ”Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom! Kajti lačen sem bil in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti, tujec sem bil in me niste sprejeli, nag sem bil in me niste oblekli, bolan sem bil in v ječi in me niste oskrbeli.“

Kozli pa se pritožujejo: ”Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali v ječi in ti nismo postregli?“ Kozli so obsojeni po istem načelu, kot se ovcam sodba izteče milostno. ”Vse, česar niste storili enemu izmed teh najmanjših [bratov],“ odgovori Jezus, ”tudi meni niste storili.“

Kristusova navzočnost s kraljevsko oblastjo, tik pred koncem te pokvarjene stvarnosti v veliki stiski, bo torej čas sodbe. Kozli ”pojdejo, da prejmejo večno kazen, pravični [ovce] pa večno življenje.“ Matej 24:2–25:46; 13:40, 49; Marko 13:3-37; Luka 21:7-36; 19:43, 44; 17:20-30; 2. Timoteju 3:1-5; Razodetje 14:1, 3; Janez 10:16; Razodetje 14:1-3

▪ Zaradi česa apostoli sprašujejo Jezusa, toda kaj se jim očitno še mota po glavi?

▪ Kateri del Jezusove prerokbe se spolni leta 70 našega štetja in do česa potem ne pride?

▪ Kdaj se Jezusova prerokba spolni prvič in kdaj pride do večje spolnitve?

▪ Kaj je gnusoba v svoji prvi in kaj v končni spolnitvi?

▪ Zakaj se velika stiska dokončno ne spolni z uničenjem Jeruzalema?

▪ Kakšne svetovne razmere zaznamujejo Kristusovo navzočnost?

▪ Kdaj se bodo ’vsi rodovi na zemlji tolkli po prsih‘, toda kaj bodo delali Kristusovi sledilci?

▪ Katero priliko pove Jezus, da bi lahko njegovi bodoči učenci opazili bližino konca?

▪ Kako Jezus opozori tiste učence, ki bodo živeli v zadnjih dneh?

▪ Koga predstavlja deset družic?

▪ Kdaj se je krščanska skupščina zaročila z ženinom, kdaj pa pride ženin po nevesto za svatbo?

▪ Kaj predstavlja olje in kaj lahko z njim naredijo pametne družice?

▪ Kje je svatba?

▪ Ob katero veliko nagrado so nespametne družice, in kakšna je njihova usoda?

▪ Kaj nas nauči prilika o talentih?

▪ Kdo so služabniki in kaj je premoženje, ki jim je zaupano?

▪ Kdaj se vrne gospodar, da napravi obračun, in kaj najde?

▪ Kaj je veselje, v katero prideta zvesta služabnika, in kaj se zgodi s tretjim, malopridnim služabnikom?

▪ Zakaj je Kristusova navzočnost nevidna, in kaj on dela v tem času?

▪ V katerem smislu ovce podedujejo Kraljestvo?

▪ Kaj pomeni ”od začetka sveta“?

▪ Na kakšen način so sojene tako ovce kot ovni?