Imperija napadeta Obljubljeno deželo

SAMARIJO, glavno mesto severnega, Izraelovega kraljestva, so leta 740 pr. n. š. zavzeli Asirci. Izraelci so tako padli v roke krutega imperija. Asirija je ležala na severnem delu mezopotamskih ravnic, v bližini Tigrisa, ene od mogočnih rek plodnega polmeseca. Glavni asirski mesti, Ninive in Kalah, je ustanovil Nimrod. (1Mz 10:8–12) V času Salmaneserja III. se je Asirija razširila proti zahodu v dobro namočena in rodovitna področja Sirije in severnega Izraela.

Asirija je pod vladavino kralja Tiglat-pileserja III. (Pula), ki je omenjen v Bibliji, pričela zatirati Izrael. Njihov vojaški pohod je prizadel tudi Judo, ki je ležala južno od Izraela. (2Kr 15:19; 16:5–18) Sčasoma so asirske ‚vode‘ poplavile tudi Judo in nazadnje dosegle še njeno glavno mesto Jeruzalem. (Iz 8:5–8)

Asirski kralj Senaherib je na Judovo vdrl leta 732 pr. n. š. (2Kr 18:13, 14) Zavzel in porušil je 46 judejskih mest, tudi Lahis, ki je ležal na strateško pomembni Šefeli. Kot lahko vidimo na zemljevidu, je tako s svojo vojsko prišel za Jeruzalem in Judovo glavno mesto obkolil. Senaherib se je v svojih letopisih bahal, da je Ezekija ujel »kot ptico v kletko«, vendar pa v asirskih zapisih ni omenjeno, da je Božji angel uničil Senaheribovo vojsko. (2Kr 18:17–36; 19:35–37)

Asirskemu imperiju so bili dnevi že šteti. Medijci, ki so živeli predvsem na visoki gorati planoti današnjega Irana, so pričeli stiskati preostanek asirske vojske. Asirci zato niso bili več pozorni na zahodne province, ki so se prav tako pričele upirati. Medtem so Babilonci postajali vedno močnejši in so celo zavzeli mesto Asur. Leta 632 pr. n. š. je Ninive, ‚okrvavljeno mesto‘, zavzela in uničila zveza Babiloncev, Medijcev in Scitov, bojevitega ljudstva, ki je živelo severno od Črnega morja. Tako so se spolnile prerokbe, ki sta jih zapisala Nahum in Zefanija. (Nah 3:1; Zef 2:13)

Asirija je svoj konec doživela pri Haranu. Tam so njeno vojsko napadli odločni Babilonci. Asirci so jih skušali zadrževati tako dolgo, dokler ne bi dobili pomoči iz Egipta. Vendar pa je faraona Neka na poti proti severu pri Megidu zadržal odpor judovskega kralja Josija. (2Let 35:20) Ko je Neko nazadnje le prišel do Harana, je bilo že prepozno – asirski imperij je padel.

Babilonski imperij

Katero mesto vam prikliče v spomin izraz »viseči vrtovi«? Babilon, glavno mesto istoimenske svetovne sile, ki jo je preroško upodabljal lev s perutmi. (Dan 7:4) Mesto je bilo zelo znano po bogastvu, trgovini ter razvoju religije in astrologije. Središče imperija je bilo v močvirnati ravnini južne Mezopotamije, med Tigrisom in Evfratom. Mesto je ležalo na  obeh straneh Evfrata, zaradi svojih zidov pa je bilo videti nepremagljivo.

Babilonci so vzpostavili trgovske poti skozi skalnato puščavo v severnem delu Arabije. V nekem obdobju je kralj Nabonid prebival v Temi, medtem ko je Belsazar vladal v Babilonu.

Babilonci so v Kanaan vdrli trikrat. Leta 625 pr. n. š. je Nebukadnezar pri Karkemišu najprej porazil Egipčane, nakar so Babilonci krenili južno do Hamata, kjer so še enkrat premagali umikajoče se Egipčane. Babilonci so nato prodrli vse do bregov Egiptovskega potoka in na poti uničili še Askelon. (2Kr 24:7; Jer 47:5–7) Med tem pohodom je Juda postala babilonsko vazalno kraljestvo. (2Kr 24:1)

Judov kralj Jojakim se je leta 618 pr. n. š. uprl. Babilon je potem zoper Judo poslal vojske bližnjih narodov, babilonske čete pa so oblegale in premagale Jeruzalem. Nedolgo zatem je kralj Zedekija sklenil zavezništvo z Egiptom in tako Babilonce izzval, da so se strašansko znesli nad Judo. Znova so vdrli na Judovo in pričeli uničevati njena mesta. (Jer 34:7) Nazadnje je Nebukadnezar pozornost svoje vojske usmeril na Jeruzalem in ga leta 607 pr.n.š zavzel. (2Let 36:17–21; Jer 39:10)

[Okvir na strani 23]

BIBLIJSKE KNJIGE IZ TEGA OBDOBJA:

Ozea

Izaija

Miha

Pregovori (deloma)

Zefanija

Nahum

Habakuk

Žalostinke

Obadija

Ezekiel

1. in 2. kraljev

Jeremija

[Slika na strani 22]

Lahis

[Slika na strani 22]

Maketa starodavnega Megida

[Slika na strani 23]

Upodobitev babilonskih visečih vrtov