Izrael v času Davida in Salomona

BOG je Abramu obljubil, da bo njegovemu semenu dal deželo »od reke Egiptovske do [. . .] reke Evfrata«. (1Mz 15:18; 2Mz 23:31; 5Mz 1:7, 8; 11:24) Šele približno štiri stoletja za tem, ko je Jozue vstopil v Kanaan, so Izraelci razširili Obljubljeno deželo do omenjenih meja.

Kralj David je premagal aramejskega kralja v Zobi, čigar ozemlje se je raztezalo vse do Evfrata na severu Sirije. * Na jugu pa je zaradi zmag nad Filistejci prišel prav do meje z Egiptom. (2Sam 8:3; 1Let 18:1–3; 20:4–8; 2Let 9:26)

Salomon je zatem vladal »od velereke [Evfrata] do dežele Filistejcev in do egiptovske meje« ter predpodabljal Mesijevo miroljubno vladanje. (1Kr 4:21–25; 8:65; 1Let 13:5; Ps 72:8; Zah 9:10) Še vedno pa se je za področje, ki so ga poselili Izraelci, navadno reklo, da se razteza »od Dana do Bersebe«. (2Sam 3:10; 2Let 30:5)

Kralj Salomon ni ubogal Boga in si je nakopičil konjev in bojnih voz, ki jih je lahko razporejal po mreži poti in cest. (5Mz 17:16; 2Let 9:25; Joz 2:22; 1Kr 11:29; Iz 7:3; Mt 8:28) Danes le za nekatere teh poti in cest točno vemo, kje so potekale, kot denimo za ‚cesto, ki drži iz Betela gori v Sihem, in južno do Lebone‘. (Sod 5:6; 21:19)

Knjiga The Roads and Highways of Ancient Israel navaja: »Največja težava pri raziskovanju nekdanjega izraelskega cestnega omrežja je v tem, da se ni ohranila nobena jasno prepoznavna in vidna sled cest iz obdobja Stare zaveze, saj cest v [tistem času] še niso tlakovali.« Vendar pa topografija in izkopani ostanki mest nakazujejo smeri mnogih takšnih cest.

Ceste so pogosto vplivale na premike vojske. (1Sam 13:17, 18; 2Kr 3:5–8) Filistejci so prehodili pot od Ekrona in Gata do področja »med Sokom in Azeko«, da bi lahko napadli Izrael. Savlova vojska se je z njimi spopadla »v Hrastovi dolini«. Filistejci so po tem, ko je David umoril Goliata, bežali nazaj do Gata in Ekrona, David pa je odšel v Jeruzalem. (1Sam 17:1–54)

Lahis (D10), Azeka (D9) in Betsemes (D9) so ležali ob naravnih poteh, ki so vodile čez Šefelo proti Judejskemu hribovju. Ta mesta so torej igrala pomembno vlogo, ko je bilo treba ustaviti sovražnike, da ne bi ti po poti Via Maris stopili v samo osrčje Izraelove dežele. (1Sam 6:9, 12; 2Kr 18:13–17)

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 16]

BIBLIJSKE KNJIGE IZ TEGA OBDOBJA:

1. in 2. Samuelova

Psalmi (deloma)

Pregovori (deloma)

Visoka pesem

Propovednik

Desno: Hrastova dolina s pogledom na vzhodno ležeče Judejsko hribovje

Spodaj: v Obljubljeni deželi je bilo mogoče potovati po cestnem omrežju