Jeruzalem in Salomonov tempelj

IMENOVALI so ga ‚popolna lepota‘ in »mesto Kralja velikega«. (Ps 48:2; 50:2, SSP; Žal 2:15) Jeruzalem je bil prestolnica Božjega naroda. (Ps 76:2) Potem ko je David mesto iztrgal iz rok Jebusejcev in ga naredil za svojo prestolnico, so Jeruzalem imenovali ‚Davidovo mesto‘ ali pa kar »Sion«. (2Sam 5:7)

Čeprav lokacija Jeruzalema ni bila ravno strateška, pa je mesto postalo slavno, ker ga je Bog povezal s svojim imenom. (5Mz 26:2) Mesto je bilo versko in upravno središče naroda.

Jeruzalem leži na nadmorski višini 750 metrov v osrednjem delu Judejskega hribovja. Biblija govori o »vzvišenosti« (NW) tega mesta in o tem, da se častilci »vzpenjajo« (SSP), da bi prišli do njega. (Ps 48:2; 122:3, 4) Nekdaj so mesto obdajale doline: na zahodni in južni strani je bila Hinomova dolina, na vzhodu pa Kidronska dolina. (2Kr 23:10; Jer 31:40) Gihonski studenec *, ki je bil v Kidronski dolini, in Rogel na južni strani sta mestu zagotavljala sladko vodo, kar je bilo še posebej pomembno ob napadih sovražnikov. (2Sam 17:17)

Na shemi, ki jo najdete na  21. strani, je Davidovo mesto obarvano rdeče. Med vladavino Davida in Salomona so mesto širili proti severu in mu dodali Ofel (zeleno) in goro Morijo (modro). (2Sam 5:7–9; 24:16–25) Salomon je na tem najvišjem vrhu zgradil Jehovu veličasten tempelj. Predstavljajte si trume častilcev, ki so se ob vsakoletnih praznikih zgrinjali na ‚Jehovovo goro‘! (Zah 8:3, NW) Cestno omrežje, ki je prikazano na 17. strani, je olajšalo takšno potovanje.

Salomonov tempelj je bil okrašen z zlatom in dragimi kamni, zato je bil najdražja zgradba, kar so jih kdaj zgradili. Pomembno je omeniti, da je sam Jehova priskrbel arhitekturni načrt. Kot lahko vidite na sliki, so bila blizu templja velika dvorišča in upravne zgradbe. Podrobnosti so vredne, da jih preučite. (1Kr 6:1–7:51; 1Let 28:11–19; Heb 9:23, 24)

[Podčrtna opomba]

 [Okvir na strani 21]

Judovski kralji po Salomonu so Jeruzalem sčasoma razpotegnili proti zahodu in severu ter razširili obzidje in pridali še nekaj vrat. Arheološka raziskovanja, ki se jih še vedno opravlja, odkrivajo še točnejšo lokacijo in obsežnost nekaterih delov obzidja. Mesto je bilo leta 607 pr. n. š. uničeno in ostalo 70 let opustošeno. Nehemija je kakih 80 let po tem, ko so se Judje že vrnili, pričel obsežno akcijo obnavljanja jeruzalemskega obzidja.

[Slika na strani 20]

Na tem področju v ospredju je ležalo ‚Davidovo mesto‘. Tempelj je bil na ravnini (v ozadju).