Judje pod vplivom Grčije in Rima

GRŠKI imperij se je pričel širiti z gričevnatega področja Makedonije. Tam je Aleksander v svojih zgodnjih 20 letih pričel razmišljati o osvajanju vzhoda. Leta 334 pr. n. š. je s svojo vojsko prečkal preliv Helespont (Dardanele), ki Evropo ločuje od Azije. Pod Aleksandrovim vodstvom so Grki kot drzen ‚leopard‘ pričeli hitro osvajati nova ozemlja. (Dan 7:6) Aleksander je Perzijce porazil na planjavah ob reki Granik v bližini Troje, nato pa jih je ponovno premagal pri Isu.

Grki so vdrli v Sirijo in Fenicijo ter po sedemmesečnem obleganju zavzeli Tir. (Ezk 26:4, 12) Aleksander je prizanesel Jeruzalemu, zavzel pa je Gazo. (Zah 9:5) Ko je prišel do Egipta, je ustanovil Aleksandrijo, ki je postala središče trgovine in učenosti. Nato je znova prečkal Obljubljeno deželo in pri Gavgameli v bližini ninivskih ruševin dokončno premagal Perzijce.

Zatem se je obrnil proti jugu, da bi zavzel Babilon, Susan in Perzepolis – perzijska upravna središča. Zatem je pohitel skozi ozemlje, ki je bilo pod Perzijsko oblastjo, in prišel do reke Ind, ki je v današnjem Pakistanu. Aleksander je v samo osmih letih zavzel večino takrat znanega sveta. Vendar pa je leta 323 pr. n. š., ko je bil star 32 let, v Babilonu umrl za malarijo. (Dan 8:8)

Grki so močno vplivali na Obljubljeno deželo. V njej so se namreč naselili nekateri izmed  nekdanjih Aleksandrovih vojakov. Tako je do prvega stoletja tam že nastala vrsta mest, kjer so govorili grško (Deseteromestje). (Mt 4:25; Mr 7:31) V grščino so prevedli Hebrejske spise. Koine (splošna grščina) je bil mednarodni jezik, s katerim so razširjali krščanske nauke.

Rimski imperij

Kaj pa se je dogajalo na zahodu? Rim, ki je bil prej le skupina vasi ob reki Tiberi, je postajal pomembno mesto. Nazadnje je lahko zaradi učinkovite vojske in centralizirane politične oblasti hitro osvojil področja, ki so jih nadzorovali štirje Aleksandrovi generali. Do leta 30 pr. n. š. je bil rimski imperij že očitno prevladujoča sila. Tako se je že na začetku dvignila ‚grozovita zver‘, ki jo je videl Daniel v videnju. (Dan 7:7)

Rimski imperij se je raztezal od Britanije pa vse do severne Afrike in od Atlantskega oceana pa do Perzijskega zaliva. Ker je imperij obkrožal Sredozemsko morje, so Rimljani to morje poimenovali Mare Nostrum (Naše morje).

Tudi Rim je vplival na Jude, saj je bila njihova dežela del rimskega imperija. (Mt 8:5–13; Dej 10:1, 2) Jezus se je krstil in umrl za vlade cesarja Tiberija. Nekateri rimski vladarji so strahovito preganjali kristjane, vendar pa pravega čaščenja niso mogli zatreti. Po trinajstih stoletjih je imperij klonil pod napadi germanskih plemen na severu in nomadskih zavojevalcev na vzhodu.

[Slika na strani 26]

Ptolemej II. je pozidal Rabo in jo nato poimenoval Filadelfija. Tam so še vedno ruševine velikega rimskega gledališča.

[Slika na strani 27]

Gerasa v Deseteromestju

[Slika na strani 27]

Rimske ceste, kot je ta v bližini Alepa, so bile po vsej Evropi, severni Afriki in Bližnjem vzhodu. Kristjani so po teh cestah potovali in širili biblijsko resnico.